Vodja strokovne skupine za pripravo smernic prof. dr. Marija Pfeifer poudarja, da s preprečevanjem pomanjkanja vitamina D v prihodnje želijo med slovenskim prebivalstvom zmanjšati tveganja za zaplete: »Pomanjkanje vitamina D namreč povezujemo z rahitisom in osteomalacijo, bolezenskima stanjema, katerih pojavnost v razvitem svetu narašča, z osteoporozo in pogostejšim pojavljanjem akutnih okužb dihal, avtoimunskih obolenj pa tudi umrljivostjo zaradi raka oziroma umrljivostjo nasploh.« 

Zadostna preskrbljenost z vitaminom D je zelo pomembna tudi pri ženskah pred zanositvijo in nosečnicah, pri mladostnikih, ki v obdobju najstništva pridobijo polovico maksimalne kostne mase, pri osebah z visoko ogroženostjo za nastanek sladkorne bolezni – in, seveda, pri starejših, pri katerih, kot izpostavlja prof. dr. Marija Pfeifer, »dodajanje vitamina D zmanjšuje pojavnost padcev in zlomov, zmanjša se telesna krhkost, manj je zbolevanja za akutnimi okužbami dihal, posledično pa so tudi zapleti kroničnih obolenj redkejši.«

Sicer je res, da se vitamin D ob izpostavljenosti dovolj intenzivni sončni svetlobi tvori v koži, vendar je pretirano izpostavljanje sončnim žarkom nevarno, zaradi nevarnosti vznika kožnega raka, med novembrom in aprilom pa do tovrstne biosinteze ne sploh ne prihaja. V tem obdobju leta se zaradi nizke intenzitete UV-B sončnih žarkov na delu planeta, na katerem živimo, omenjeni proces praktično ustavi, poudarja vodja raziskovalne skupine Prehrana in zdravje na Inštitutu za nutricionistiko prof. dr. Igor Pravst. 

Raziskave, ki so jih opravili v minulih letih, so izpostavile izjemna sezonska nihanja v preskrbljenosti z D vitaminom. Med novembrom in aprilom so pri kar 80 odstotkih odraslih zaznali pomanjkanje holekalciferola; pri 40 odstotkih je bilo zaznano zelo hudo pomanjkanje vitamina D. »To smo povezali z zelo nizkimi prehranskimi vnosi vitamina D, kajti prebivalci praviloma s hrano zaužijejo manj kot pet mikrogramov na dan,« poudarja prof. dr. Pravst.

Prve slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D prinašajo priporočila za dodajanje holekalciferola tako pri zdravih kot pri ogroženih. Na splošno velja, da so priporočila prilagojena prehranjenosti posameznika; tako, na primer, osebe s prevelikim indeksom telesne mase pa tudi tiste, pri katerih je debelost diagnosticirana kot bolezen, potrebujejo dvojne odmerke.

V zadnjih letih se ozaveščenost glede učinkovanja D vitamina sicer izboljšuje, po drugi strani pa v prenekaterem primeru ni »prave mere« pri dodajanju holekalciferola. Med raznovrstnim naborom tovrstnih prehranskih dodatkov namreč mnogi posežejo po previsokih oziroma zelo visokih odmerkih, višjih od 100 mikrogramov oziroma 4000 IE – takšno pretiravanje pa lahko povzroči več škode kot koristi.

Zato so v sklopu nacionalnega raziskovalnega projekta Nutri-D pri inštitutu za nutricionistiko razvili brezplačno aplikacijo, s pomočjo katere je že zdaj, pred sprejetjem strokovnih priporočil, na spletni strani inštituta v nekaj kratkih (anonimnih) korakih mogoče dobiti oceno ustreznosti oziroma zadostnosti prehranskega vnosa vitamina D.

Simbolične fotografije: iStock 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.