Zanimalo me je, kako soavtor slovenskih strokovnih priporočil za zaščito z vitaminom D pri posameznikih z večjim tveganjem, zlasti starejših, komentira izsledke omenjene raziskave. Zato sem se z asist. Darkom Siuko, ki še vedno zavzeto zagovarja imunomodulatorno vlogo vitamina D, pogovorila o rezultatih brazilske študije, ki so bili po njegovi oceni v slovenski javnosti napačno predstavljeni. 

Darko Siuka opozarja, da je v konkretnem primeru šlo za nepravilno razumevanje specifičnosti raziskave, zato priporočila za jemanje tega vitamina v zimskem času veljajo tudi v prihodnje – nenazadnje tudi zaradi tega, ker naj bi po napačnih razlagah rezultatov brazilske študije nekateri zdravniki prenehali z dodajanjem vitamina D pacientom z večjim tveganjem, kar se je odrazilo tudi v večjem prilivu COVID bolnikov v bolnišnice.

Seveda pri jemanju prehranskih dopolnil nikakor ni dobro pretiravati, zato ne velja pozabiti, da v času od maja do oktobra nekomu, ki dovolj časa prebije v naravi, na svežem zraku, vitamina D ni treba jemati, saj ga dobi dovolj po naravni poti.

»D vitamin je molekula, ki ima v telesu nešteto različnih funkcij – poleg znanega vpliva na metabolizem kosti ima tudi pomembno vlogo pri imunomodulaciji oziroma pri vplivu na imunski sistem. V minulem letu smo o D vitaminu res veliko govorili in ozaveščali javnost, se sklicevali na metaanalize in študije, tudi na tiste pred COVID ero, ki so kazale na dobrobit jemanja vitamina D pri zniževanju pojavnosti okužb (zlasti respiratornih, virusnih okužb) in posledične zbolevnosti. Med epidemijo smo se sklicevali na observacijske študije, ki jih je več kot 50 – pa tudi na štiri randomizirane raziskave,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si ugotovitve iz minulega leta strnil asist. Darko Siuka. 

Konec lanskega poletja so tako slovenski zdravniki predstavili izsledke španske študije, jeseni pa so bili znani rezultati še dveh študij, brazilske in indijske. Indijska študija je pokazala, da so se pri posameznikih, ki so v času hospitalizacije prejemali vitamin D, po dveh tednih vrednosti markerjev, značilnih za COVID, znižale, prav tako se je zmanjšala tudi virusna obremenitev.

»Brazilska študija pa je bila februarja letos objavljena v medicinski reviji JAMA (Journal of the American Medical Association), zato je zdaj sklicevanje na to objavo precej pogosto – prav tako pa tudi na rezultate nove španske študije, ki so znani, čeprav študija uradno še ni bila objavljena,« poudarja asist. Siuka in dodaja: »Španska študija je izpostavila manjšo umrljivost bolnikov s COVID, če so ti prejemali D vitamin, manj pogosto je bilo tudi zdravljenje v enotah intenzivne terapije.«

»V brazilski študiji je sodelovalo 240 bolnikov; 120 jih je prejemalo D vitamin v enkratnem odmerku 200.000 enot, medtem ko tisti, ki so bili v drugi skupini, D vitamina niso prejeli. Vloga brazilskih prebivalcev v tej študiji je specifičen moment, kajti rezultati pri izidu zdravljenja se niso razlikovali od drugih raziskav – vendar so avtorji že sami opozorili na pomanjkljivosti te študije. Če bi sklepali napak, bi mediji v naslovnicah lahko izpostavili, da D vitamin nima vpliva na potek bolezni COVID. V resnici pa  ni tako. Bolniki, ki so sodelovali v brazilski študiji, so vitamin D prejeli v enkratnem, zelo visokem odmerku – vendar šele deset dni po pojavu simptomov oziroma začetku bolezni!« poudarja Darko Siuka.

Pri tem velja spomniti, da je skupina slovenskih zdravnikov, s katerimi je sodeloval Siuka, že »lani jeseni izrecno opozorila, da D vitamin ni čudežno zdravilo, ampak zelo močen imunomodulator – in če nekdo zboli, je dobro imeti ustrezno raven D vitamina bodisi tik po okužbi (ko se začnejo simptomi) bodisi ob sprejemu v bolnišnico – ne pa D vitamin začeti dodajati šele v določenem času po izbruhu bolezni.«

Kateri pa so ključni parametri, izpostavljeni v sklopu nove španske študije?

V novo špansko študijo, ki so jo izvedli v Barceloni, so vključili 930 bolnikov – dve tretjini sta dobili D vitamin, ena tretjina ne. »V skupini, ki je prejemala D vitamin, so z intenzivno terapijo morali pomagati približno šestim odstotkom obolelih, medtem ko je v drugi skupini, ki vitamina ni prejela, intenzivno nego potrebovala kar petina bolnikov. V skupini, ki je prejemala D vitamin, je bila umrljivost 6- do 7-odstotna, v drugi pa še enkrat višja, približno 15-odstotna,« opozarja Siuka. Po njegovi oceni so sicer ti izsledki primerljivi z rezultati brazilske študije, kjer dodajanje D vitamina v pozni fazi ni vplivalo na potek bolezni, kajti Brazilci so že v osnovi imeli dobro raven D vitamina.

Pri nas je pri odraslih raven vitamina D, ki vpliva na številne procese v organizmu pa tudi neposredno na zdravje, izrazito prenizka, zato še vedno velja, da medicinska stroka svetuje dodatno uživanje tega vitamina, s čimer pa – tako kot nasploh pri prehranskih dopolnilih in dodatkih – nikakor ne kaže pretiravati. 

Tudi zato so nastala strokovna priporočila za najbolj ogrožene, ki natančno določajo, kako in s kolikšnim odmerkom tega vitamina okrepiti njihov imunski sistem.

»Zdravniki smo izpostavili izrazito prenizko raven D vitamina v zimskem obdobju, ne le pri kroničnih bolnikih in starejših, ki niso dovolj izpostavljeni sončnim žarkom, ampak – dokazano! – pri več kot 80 odstotkih Slovencev, pri čemer gre pri mnogih za hudo pomanjkanje,« je v video pogovoru za zdravstveni portal izpostavil zdravnik, ki je tudi sam prebolel COVID, kajti tej bolezni se, kot pravi Siuka, nekdo, ki dela na COVID oddelku, stežka izogne; sam je na takem oddelku delal tri mesece in pol.

V kontekstu teme, o kateri sva se pogovarjala, Darko Siuka, ki sicer kot specialist gastroenterologije dela v sklopu Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike ljubljanskega UKC, ponovno pojasnjuje, da ima D vitamin v telesu različne funkcije, ne glede na COVID pandemijo. »Pri okužbah je zaželena raven D vitamina več kot 50, še bolje pa je, če je dosežen še višji nivo, nad 75 nanomolov na liter – takrat se začne imunomodulacija, D vitamin pa deluje kot transkripcijski faktor za imunske celice, pri čemer so pomembni predvsem makrofagi.«

Sogovornik ob tem pojasni delovanje omenjenega mehanizma pri SARS-CoV-2 virusu: »Ko se virus razmnožuje, predstavlja visoko virusno breme v telesu, makrofagi pa požirajo vse patogene – bakterije in viruse. Zato je pomembno, da je raven D vitamina visoka že na začetku okužbe, da lahko makrofagi delujejo normalno in eliminirajo viruse iz telesa. Prav zato se vidi, da v brazilski študiji dodajanje D vitamina s pomembnim časovnim zamikom –  torej šele deset dni po začetku bolezni! – ni bilo več tako pomembno.«

Kakšen pa je bil pri nas odziv na priporočila glede dodajanja D vitamina rizičnim skupinam in obolelim?

»Praktično ne poznam zdravstvenega delavca, ki ne bi vsaj delno upošteval priporočil glede jemanja D vitamina – in v Sloveniji breme zdravstvenega sistema na račun COVID smrti med zaposlenimi v zdravstvu ni bilo prisotno tako, kot smo to lahko videli v tujini. Na splošno pa sem dobil različne odzive, v katerih so ljudje povedali, da so dodobra spoznali delovanje D vitamina – ne le njegov vpliv na imunski sistem, ampak tudi na boljše počutje, zmanjšanje utrujenosti, večjo zmogljivost, manj bolečin v mišicah in kosteh ...,« poudarja sogovornik. 

Ob tem opozori na različna bolezenska stanja, med katerimi je tudi fibromialgija, »za katero je dokazano, da je pri normalnih ravneh D vitamina simptomatika bolezni veliko blažja. Torej ne gre le za COVID in druge okužbe, ampak tudi za vpliv na različna bolezenska stanja, pri katerih so simptomi vsaj delno lahko povezani s pomanjkanjem D vitamina, ki pa ga kmalu ne bo treba več uživati v obliki prehranskega dopolnila.«

Priporočila so namreč, tako asist. Siuka, namenjena ozaveščanju o vlogi D vitamina v času respiratornih okužb, toda v kratkem bo naše bivanje na svežem zraku – pri čemer je, seveda, treba upoštevati tudi navodila glede varne izpostavljenosti sončnim žarkom – zadostovalo, da se bo raven D vitamina v telesu zvišala po naravni poti. Izjema so le tisti bolniki in posamezniki, ki iz različnih razlogov ne morejo biti toliko časa na prostem. 

Z jemanjem vitamina D bo tako, kot doda sogovornik, znova smiselno začeti v drugi polovici septembra, kajti takrat – glede na geografsko lego Slovenije – moč in kot UVB žarkov ne bosta več takšna, da bi zagotavljala prejetje ustrezne ravni vitamina D po naravni poti. 

Prihajamo v obdobje, ko bosta moč in kot UVB žarkov takšna, da bosta zagotavljala prejetje ustrezne ravni vitamina D po naravni poti. 

Celotni video pogovor:

Pogovor je bil posnet 12. marca  2021.

Simbolični fotografiji: iStock; portret Darka Siuke: osebni arhiv

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.