Na zdravstvenem portalu smo že pred mesecem dni podrobneje pisali o rezultatih prve interventne raziskave z večjimi odmerki D vitamina pri COVID bolnikih, ki so pokazali in dokazali izjemno ugodne učinke dodajanja holekalciferola (vitamina D3) na potek bolezni. O tem smo se pogovarjali tako s prof. dr. Marijo Pfeifer kot z asist. Darkom Siuko, ki se že od pomladi zavzemata za takšen zaščitni ukrep, ki je smiseln zlasti pri najbolj ranljivih – starejših, predvsem pri varovancih domov za starejše – in, seveda, pri obolelih. Tako so zdaj nastala priporočila, ki sta jih Marija Pfeifer in Darko Siuka napisala skupaj s prof. dr. Alojzom Ihanom, predstojnikom katedre za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete ter s prof. dr. Igorjem Pravstom, ki v sklopu inštituta za nutricionistiko vodi raziskovalni program Prehrana in javno zdravje ter raziskavo Nutrihealth, ki sta obe prispevali pomembne podatke o pomanjkanju vitamina D med slovenstvom.

Visoka pojavnost (hudega) pomanjkanja D vitamina je pri nas prisotna že nasploh med prebivalstvom, najizrazitejša je med starejšimi. Zato avtorji priporočil, namenjenih zdravnikom različnih specialnosti, od družinskih zdravnikov do infektologov, vsem zdravstvenim ustanovam, vključno z lekarnami, pravijo takole: »Svetujemo nadomeščanje vitamina D v obliki holekalciferola po priporočilih – da zmanjšamo pojavljanje okužb s SARS-CoV-2 in da ublažimo potek bolezni COVID pri že okuženih bolnikih, še posebno pri tistih s pomanjkanjem vitamina D in dejavniki tveganja za hujši potek in slabe izide bolezni.«

Za manj hospitalizacij v intenzivnih enotah

»Z jesenjo in zimo se zaloge in ravni vitamina D v organizmu zmanjšujejo – vemo pa, da v primeru pomanjkanja tega vitamina lahko pričakujemo težji potek bolezni COVID-19. Španska interventna randomizirana raziskava je prvi neposredni dokaz, da dodajanje vitamina D3 (25-hidroksivitamin D) pri COVID bolnikih močno zmanjša potrebo po hospitalizaciji v enoti intenzivne terapije. Od 50 bolnikov, ki so jih zdravili v skladu z bolnišničnim protokolom in ki so prejeli terapijo s hidroksiklorokinom in azitromicinom, dodatno pa so prejemali tudi vitamin D, so le enemu morali pomagati v enoti intenzivne terapije, nihče ni umrl in pri nobenem v sklopu bolnišničnega zdravljenja ni prišlo do zapletov. Med preostalimi 26 bolniki, ki vitamina D niso prejeli, pa jih je kar 13 potrebovalo zdravljenje v enoti intenzivne terapije, dva sta umrla, medtem ko pri ostalih ni prišlo do zapletov med zdravljenjem v bolnišnici,« je v septembru za Zdravstveniportal.si povedal asist. Darko Siuka.

Ob tem specialist gastroenterologije z Interne klinike ljubljanskega UKC dodaja, da pri vitaminu D v odmerkih, priporočenih v smislu preventive in terapije, obstajajo neznatne možnosti za pojav neželenih učinkov, »razen pri obolenjih obščitnice, hiperkalcemiji ali pri ledvičnih kamnih.« 

Umirjanje citokinskega viharja

Vitamin D ima dva mehanizma, pomembna za preventivno delovanje, pa je v pogovoru za zdravstveni portal pred mesecem dni pojasnila predsednica združenja za endokrinologijo prof. dr. Marija Pfeifer. 

Po eni strani povečuje človekovo naravno odpornost. »Potrebujemo ga, da naše celice, bele krvničke – te so na sluznicah, kjer virus vstopa v telo – lahko izdelajo endogeni antibiotik, snov, ki ubije viruse, ki ubije bakterije, ki ubije glive. Da to lahko počne, pa mora imeti človek v krvi dovolj vitamina D; če ga nima, makrofagi ne morejo tvoriti aktivne oblike vitamina D in ne morejo tvoriti endogenih antibiotikov. Zato torej priporočilo, da dajemo, vzdržujemo ali vzpostavimo optimalne koncentracije D vitamina in tako zagotovimo, da bo pri človeku lahko deloval mehanizem naravne odpornosti.«

Po drugi strani pa naj bi D vitamin, kot poudarja Marija Pfeifer, blažil najhujši potek bolezni COVID, ko oboleli s hudimi pljučnicami potrebujejo intenzivno terapijo, ko lahko pride do odpovedi pljuč in ko je za preživetje nujen priklop obolelega na respirator, lahko tudi za dolgo obdobje, ki ga oboleli preživi (če ga sploh preživi) v komi ... 

»V takih primerih naj bi vitamin D umirjal hud vnetni odgovor organizma, tako imenovani citokinski vihar. Zato je po mojem mnenju in po mnenju številnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s proučevanjem pozitivnih učinkov vitamina D, zlasti v zdajšnjem obdobju nujno, da ima prebivalstvo normalno in optimalno raven tega vitamina. To lahko zagotovimo z jemanjem holekalciferola (vitamina D3, pridobljenega iz lanolina), ki je neaktivna oblika D vitamina z izjemno širokim terapevtskim oknom, pri katerem ni nevarnosti za predoziranje oziroma za pojav neželenih stranskih učinkov,« opozarja sogovornica.

Dodaten prijem za zmanjševanju bremena epidemije

Natančno razdelana priporočila, pripravljena v tem tednu, se nanašajo na vlogo vitamina D tako pri zdravih kot pri posameznikih z visoko stopnjo ogroženosti, pri tistih z na novo odkrito okužbo z novim koronavirusom in pri obolelih, ki zaradi COVID potrebujejo zdravljenje v bolnišnici na navadnem oddelku ali v intenzivni terapiji.

Priporočila za ukrepanje v obdobju respiratornih okužb in v času novega koronavirusa bodo ostala v veljavi do sprejetja nacionalnih smernic na tem področju. Video pogovora z dvema od avtorjev priporočil, s prof. dr. Marijo Pfeifer in asist. Darkom Siuko, posneta v septembru, ponovno objavljamo spodaj.

Portreti Marije Pfeifer, Darka Siuke in Alojza Ihana: Diana Zajec; portret Igorja Pravsta: STA; simbolična fotografija: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.

Članki z dodatnimi strokovnimi pojasnili o vitaminu D:

• Darko Siuka: »Govorimo o zaščitnih ukrepih, s katerimi pomagamo obvarovati zdravje drug drugega – in ne o prepovedih, ki jih imamo zato, da jih lahko kršimo!«
• D vitamin dokazano učinkovit v boju proti najhujšim posledicam okužb z novim koronavirusom
• Zaščita imunskega sistema z D vitaminom pri diagnozi sarkoidoza da ali ne? – osebna zgodba