Dobro počutje

Preprečitev vročinskega oziroma toplotnega udara ter drugih akutnih obolenj in zapletov v času vročinskega vala

Vročinski val ni le neizogibni sestavni del poletja, v katerem se je smiselno in v resnici tudi nujno skriti v senco, popiti zadostne količine tekočine (predvsem vodo in nesladkane pijače), poskrbeti za hlajenje telesa – na primer s pogostejšim tuširanjem ali hladnimi obkladki, fizično pa se ne prenaprezati. Takšno obdobje, v katerem zunanje temperature dosegajo in presegajo rekorde, namreč ne ogroža le starejših in najmlajših, ampak tudi sicer občutljivejše posameznike, na primer kronične bolnike s katero od srčno-žilnih bolezni ali ledvične bolnike. Vročina, kakršni smo izpostavljeni v tem tednu, sproži porast srčno-žilnih zapletov in pogosto pripomore tudi k poslabšanju stanja bolnikov z obolenji dihal. Tovrstne težave se v času vročinskega vala stopnjujejo in se nemalokrat pokažejo kot toplotni oziroma vročinski udar, kot stanje, ki lahko ogrozi življenje obolelega.

Preventiva

Zdravje večine odraslih Slovencev je v jesensko-zimskem obdobju zaznamovano s kar 7-krat prenizko ravnjo vitamina D!

Medtem ko poleti že ob kratkotrajni izpostavljenosti sončnim žarkom v koži začne nastajati vitamin D, ki pomembno vpliva na človekovo zdravje in njegov imunski sistem, se v mrzlih mesecih situacija izrazito spremeni. Med novembrom in aprilom je ustrezno raven tega vitamina mogoče doseči le z ustrezno prehrano – ali z dodajanjem D vitamina, pri čemer pa je nujna izjemna skrbnost, da priporočene vrednosti ne bi presegli, kajti z jemanjem tega prehranskega dopolnila v previsokih odmerkih lahko svojemu zdravju povzročimo več škode kot koristi. Kako torej glede na podatke, po katerih naj bi kar 80 odstotkom odraslih Slovencev med novembrom in aprilom primanjkovalo D vitamina (pri 40 odstotkih odraslih so raziskovalci v zadnjih letih ta deficit ovrednotili kot hudo pomanjkanje), zagotoviti ustrezno preskrbljenost s tem, tako imenovanim sončnim vitaminom?

Preventiva

Nova raziskava in priporočila: ker jeseni in pozimi s hrano dobimo le 15 odstotkov priporočene količine vitamina D, je v tem obdobju leta sončni vitamin treba dodajati, priporočenega odmerka pa nikakor ne preseči

Nedavna znanstvena raziskava, s katero so pri nas ponovno proučevali verodostojnost podatkov o slabi preskrbljenosti Slovencev z D vitaminom, je pokazala, da v jesensko-zimskem obdobju odrasel Slovenec v povprečju s hrano zaužije manj kot tri mikrograme D vitamina na dan, kar je skoraj sedemkrat manj od priporočene količine (20 mikrogramov). Organizem pa zadostno količino tako imenovanega sončnega vitamina, ki ga poleti in spomladi več kot dovolj dobimo po naravni poti, nujno potrebuje za normalno delovanje. Ključno vlogo ta vitamin igra pri zagotavljanju dobrega delovanja imunskega sistema, kar je zlasti ob tako strmem porastu COVID okužb, kakršnemu smo priča v zadnjem času, vitalnega pomena, saj pomaga preprečiti najtežje zaplete pri prebolevanju te bolezni.