Ker se je že v prvih dneh vročinskega vala povečalo število obolelih, ki zavoljo posledic toplotnega oziroma vročinskega udara ali zaradi poslabšanja osnovne bolezni potrebujejo bolnišnično zdravljenje, je predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino ljubljanskega UKC doc. dr. Peter Radšel izpostavil pomembnost upoštevanja priporočil in opozoril, ki se ob poletnih temperaturnih ekstremih ne nanašajo le na kronične bolnike in na starejše ljudi, ampak tudi na delavce, ki pri delu preživijo dolge ure na prostem, izpostavljeni vročini, pred katero se je nujno treba zaščititi.
»Ob tako visokih dnevnih temperaturah, ki obremenijo predvsem srčno-žilni sistem, se je čez dan treba izogibati fizičnemu delu na prostem in športnim aktivnostim. Vedeti moramo namreč, da je odvajanje toplote iz telesa pri temperaturah, ki se približujejo naši telesni temperaturi, zelo otežkočeno. Zato moramo skrbeti predvsem za hidracijo, kajti potenje je edini način za odvajanje toplote iz telesa,« poudarja doc. dr. Peter Radšel. Ob tem izpostavi, da vsak vročinski val prinese s seboj porast hospitalizacij in (tudi statistično) več smrti, kajti že samo pri srčno-žilnih obolenjih se delež zapletov in umrljivosti poveča za nekaj odstotkov. Med obolelimi že zdaj opažajo porast srčno-žilnih zapletov, podobno je tudi s poslabšanji pri kroničnih pljučnih boleznih ...
Vročinske motnje, izčrpanost in kap – vzroki in simptomi
Človeški organizem samodejno vzdržuje optimalno temperaturo; v ekstremnih razmerah – na primer takrat, ko je človek izpostavljen zelo visokim temperaturam – pa se to notranje uravnavanje poruši. Nevarnost pojava vročinskih motenj, med katere spadata tudi vročinska izčrpanost in vročinska kap, se poveča takrat, ko je zračna vlaga visoka, saj se posledično hladilni učinek znojenja zmanjša.
Vročinske motnje najbolj ogrožajo:
- starejše,
- posameznike s preveliko telesno težo,
- paciente, ki jemljejo zdravila za zdravljenje alergij ali duševnih bolezni (antihistaminiki in antipsihotiki),
- kronične alkoholike,
- posameznike, ki občasno popijejo večje količine alkohola ali uživajo kokain.
Simptomi vročinske izčrpanosti se kažejo kot gradacija:
- slabotnost,
- utrujenost,
- nemirnost,
- zmedenost,
- obilno znojenje,
- hiter in šibek srčni utrip,
- omedlevica.
Simptome, dokler se ti kažejo v blagi umiki, ublažimo z nadomeščanjem izgubljene tekočine in soli (pitje blago soljenega napitka).
Vročinska kap
Pri vročinski kapi se sposobnost telesa, da bi se z izločanjem oziroma izhlapevanjem znoja hladilo samo, rapidno zmanjša, saj pride do pregretja telesa, posledica tega pa je vročinska kap. Tovrstna ogroženost je pri nekaterih boleznih, na primer pri cistični fibrozi, še večja, kajti že narava omenjene bolezni je taka, da pri obolelem zmanjšuje sposobnost znojenja, zato je v obdobju vročinskih valov nujna še toliko večja doslednost pri izogibanju vročini ter skrbi za zadostno hidracijo.
Simptomi (se stopnjujejo, hitra prepoznava in ukrepanje sta bistvenega pomena):
- glavobol,
- vrtoglavica,
- utrujenost,
- vroča, pordela, suha koža,
- pospešen srčni utrip (160 do 180 utripov na minuto namesto običajnih 60 do 100),
- hitro, plitvo dihanje,
- hiter dvig telesne temperature,
- zmedenost,
- izguba zavesti.
Nujno je takojšnje zdravljenje, sicer lahko vročinska kap povzroči bodisi trajne okvare bodisi smrt. Obolelega je med čakanjem na reševalno vozilo priporočljivo hladiti, pomaga že, če ga zavijemo v mokro rjuho.
Vročinski val kot naravna nesreča ...
Kako resno lahko človeka ogrozi toplotni oziroma vročinski udar, pove podatek, da na Japonskem, kjer imajo enega najstarejših prebivalstev na svetu (takoj za Monakom), vročinski val po oceni tamkajšnjega združenja za akutno medicino predstavlja nevarnost, primerljivo z veliko naravno nesrečo.
Vročinski udari so namreč pri starejših nemalokrat usodni, kajti, kot poudarja dr. Peter Radšel: ko je vlažnost v zraku zelo visoka, je potenje slabše, kri postane gostejša, posledično pa so pogostejši tako srčno-žilni zapleti kot vročinski oziroma toplotni udari.
Na Japonskem, kjer imajo enega najstarejših prebivalstev na svetu, vročinski val po oceni tamkajšnjega združenja za akutno medicino predstavlja nevarnost, primerljivo z veliko naravno nesrečo.
Načrtovane aktivnosti prilagodite razmeram, upoštevajte zdrav razum
Kako se torej lahko zaščitimo pred tovrstnimi akutnimi zapleti in obolenji? Kako lahko pri sebi in svojcih, zlasti starejših, preprečimo toplotni oziroma vročinski udar? In katerih simptomov ne moremo ublažiti sami, ampak je treba poiskati zdravniško pomoč?
Doc. dr. Peter Radšel v času vročinskih valov svetuje spremljanje biovremenske napovedi (napovedi glede tega, kako bo vreme vplivalo na počutje ljudi), ki ji velja prilagoditi načrtovane aktivnosti. Ko zunaj sonce žge z vso močjo, je najpametneje, da se zadržujemo v senci ali v notranjih prostorih, fizične aktivnosti pa naj pridejo na vrsto bodisi zjutraj bodisi zvečer.
»Za vročinski udar včasih zadostuje že neposredna izpostavljenost pripekajočemu soncu, četudi človek ni izpostavljen fizičnemu naporu. Vsak fizična aktivnost pa še dodatno ustvarja toploto v našem telesu, zato se je takrat, ko so temperature zraka najvišje, treba izogibati delu, športu in drugim aktivnostim na prostem,« opozarja predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino. Posebno pozornost je treba nameniti dojenčkom, majhnim otrokom in posameznikom, ki iz različnih razlogov še ne znajo oziroma ne zmorejo ubesediti svojega počutja, pri čemer Peter Radšel svari tudi pred kratkotrajnim puščanjem otrok v avtu, »kajti, kot, žal, vemo tudi iz primerov v preteklosti: za otroka je lahko usodnih že nekaj deset minut čakanja v razgretem vozilu«.
Za vročinski udar včasih zadostuje že neposredna izpostavljenost pripekajočemu soncu, četudi človek ni izpostavljen fizičnemu naporu. Vsak fizična aktivnost pa še dodatno ustvarja toploto v našem telesu, zato se je takrat, ko so temperature zraka najvišje, treba izogibati delu, športu in drugim aktivnostim na prostem.
doc. dr. Peter Radšel, predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino, UKC Ljubljana
Bodite pozorni na opozorilne znake in pomagajte!
Med najpogostejšimi zapleti, s katerimi se v bolnišnicah srečujejo v obdobju vročinskega vala, sta po besedah specialista interne medicine srčna kap in možganska kap, pogosto je tudi poslabšanje astme, do poslabšanj pa pride tudi pri različnih psihičnih stanjih in samomorilnosti. Najhujši zaplet pa je vročinski udar, do katerega pride, ko temperatura v telesu preseže 40 stopinj Celzija.
Med opozorilne znake, na katere moramo biti pozorni v obdobju vročinskega vala, spada vsak odtenek počutja, ki odstopa od »normale«. Pri blagem pregretju se pojavijo utrujenost, glavobol, lahko tudi razdražljivost. Dihanje in srčni utrip sta pospešena, sčasoma se lahko pojavi zaspanost. Osebo, ki ima tovrstne težave, je treba čimprej shladiti – pomagamo ji v senco, poskrbimo za hidracijo, pomagamo s hladnimi obkladki ... Če pa človek, ki je doživel vročinski udar, pomoči ne dobi pravočasno, posledične težave lahko povzročijo tudi odpoved organov.
Najhujši zaplet v času vročinskega vala je vročinski udar, do katerega pride, ko temperatura v telesu preseže 40 stopinj Celzija.
Simbolične fotografije: iStock; portret Petra Radšla: posnetek zaslona med video prenosom dogodka/STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
