Pri starejših in bolnikih lahko dehidracija, skupaj s spremenjenim učinkovanjem zdravil, povzroči resne zdravstvene zaplete. Toda ne le bolniki in starejši ljudje, v poletni vročini morajo biti previdni tudi mlajši – ne zgolj posamezniki s kroničnimi srčno-žilnimi ali respiratornimi obolenji, ampak tudi športniki in rekreativci ter zaposleni, ki dela opravljajo na prostem. Vse to je znano, a prepogosto pozabljeno, kar vedno znova potrjujejo urgentni primeri in vse prej kot blage bolezenske epizode. Med drugim lahko pregretje zaradi povišane zunanje temperature povzroči izgubo zavesti ali epileptične krče; lahko pride tudi do toplotne izčrpanosti ali toplotnega udara – v obeh primerih je treba takoj poklicati na številko 112.

Starejši in bolniki – preprečevanje dehidracije, spremenjeno delovanje zdravil ...

Organizem poleti zaradi visokih temperatur izgublja veliko tekočine, ki jo je treba nadomestiti; tekočina se hitreje porablja zaradi znojenja in posledičnega hlajenja telesa. Problem je, kar starejši tega ne občutijo, kajti njihovi adaptacijski mehanizmi se sčasoma spremenijo, zato je treba poskrbeti, da popijejo dovolj tekočine.

Pozorni moramo biti tudi na spremenjeno delovanje določenih zdravil, na kar bi obolelega moral opozoriti že njegov osebni zdravnik. 

Ker organizem zaradi visokih temperatur izgublja več tekočine, se lahko spremeni – bodisi poveča bodisi zmanjša – tudi učinkovitost določenih zdravil. Če nekdo zaradi hipertenzije jemlje zdravila za zniževanje krvnega tlaka, se ta poleti lahko preveč zniža; zdravila za odvajanje vode pa, denimo, lahko povzročijo prekomerno izsušenost telesa. Mnogim se v času vročinskih valov poslabša stanje kronične bolezni.

V tem času je treba piti več vode kot sicer – in to prej, preden začutimo žejo. Ledeno mrzle pijače niso najboljša izbira, saj lahko dražijo prebavila, izogibati pa se velja tudi alkoholnim pijačam, kavi in pravemu čaju, saj delujejo diuretično in spodbujajo izločanje tekočine iz telesa.

Škodljivost UV žarkov in kožni rak

In potem je tu še ultravijolično (UV) sevanje, ki nam ga prinašajo sončni žarki – ti takrat, ko posijejo po dolgotrajni oblačnosti ali z deževjem zapolnjenih sivih dnevih, na naše počutje vplivajo res dobrodejno. Drugače pa je, če smo predolgo in ob nepravem času izpostavljeni UV žarkom, ki lahko povzročijo opekline in številne zdravstvene zaplete, nenazadnje pa tudi nastanek kožnega raka.

Če maligni melanom, za katerim na letni ravni v povprečju zboli več kot 600 Slovencev, odkrijejo dovolj zgodaj, je ta v 99 odstotkih primerov ozdravljiv.

Vedno pa je aktualno vprašanje, kako bolezen preprečiti in kako prepoznati njene znake ter čim hitreje ukrepati.

Se je pred sončnimi opeklinami res mogoče zaščititi s hrano?

Škodljive posledice ultravijoličnega sevanja se kopičijo dolgo – predvsem na koži, očeh in imunskem sistemu. Zato velja upoštevati znana priporočila o izogibanju temni strani sonca in poskrbeti za ustrezno zaščito pred škodljivimi učinki sončnih žarkov.

Ob tem pa se pojavljajo in ponavljajo številne dileme, med katerimi je tudi trditev, da se je pred sončnimi opeklinami mogoče zaščititi s hrano. Pa je to res? Po določenih trditvah bi morda res lahko sklepali tako, toda podroben uvid v tovrstna domnevanja pokaže, da gre v resnici zgolj za mit. Kot izpostavljajo na Inštitutu za nutricionistiko, zaščitni učinki bioaktivnih snovi v živilih ali prehranskih dopolnilih preprosto niso zadostni, da bi lahko nadomestili druge preventivne ukrepe za zaščito pred UV sevanji – in tako tudi niso oziroma ne morejo biti nadomestilo za izdelke z dovolj visokim zaščitnim faktorjem, ki zaščitijo pred dokazano škodljivimi učinki sončnih žarkov.

Karotenoidi ščitijo organizem, ne pa tudi kože pred soncem

Kakšna je v tem smislu vloga karotenoidov, ki z antioksidativnim delovanjem naše celice ščitijo pred oksidativnim stresom, pred škodljivim delovanjem radikalov, ki v telesu nastajajo tudi zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi, povzročajo pa poškodbe celičnih membran in DNA, pospešujejo procese staranja kože, pripomorejo k razvoju kožnih bolezni? 

Karotenoidov, vodotopnih rumenih, oranžnih in rdečih barvil, naše telo ne proizvaja samo, ampak jih dobimo s hrano; bogat vir sta sadje in zelenjava. Med najbolj znanimi karotenoidi so beta-karoten (korenje), likopen (paradižnik), lutein (temno zelena zelenjava, rumenjak) ... Zato na inštitutu opozarjajo, da mit, ki kroži med prebivalci – češ da se je z uživanjem nekaterih živil, na primer korenja in paradižnika, mogoče zaščititi pred sončnimi opeklinami – preprosto ne drži.

Čeprav so raziskave pokazale, da nekatere snovi v živilih tudi v resnici v koži odigrajo zaščitno vlogo, pa je bila takšna zaščita, četudi v visokih odmerkih, tako rekoč zanemarljiva v primerjavi z zaščito, ki jo koži zagotovi krema z dovolj visokim zaščitnim faktorjem.

Kot dodaja izr. prof. dr. Katja Žmitek z inštituta za nutricionistiko in fakultete za aplikativne vede Vist, so študije pokazale, da ima tudi uživanje zelo visokih odmerkov karotenoidov v primerjavi z zaščitnimi kremami sicer bistveno manjše učinke, a ti so vendarle merljivi. V telesnih tkivih se namreč po izpostavitvi UV sevanju sprožijo fotooksidativni procesi, ki povzročijo povečano število radikalov – pri odstranjevanju teh pa imajo pomembno vlogo tudi karotenoidi, po zaslugi antioksidativnega delovanja. Po drugi strani pa je opažene učinke mogoče pripisati sposobnosti karotenoidov, da delno absorbirajo UV svetlobo in tako – v zelo omejenem obsegu – delujejo kot naravni filtri, ki zmanjšajo prodiranje takšne svetlobe v kožo.

Toda po številnih raziskavah in njihovih izsledkih ostaja jasno, da snovi v hrani lahko le v zelo omejenem obsegu pripomorejo k zaščiti pred škodljivimi učinki sonca – imajo pa, kar velja zlasti za sestavine iz zelenjave, vrsto pomembnih funkcij, ki omogočajo ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Oziroma, kot dodaja izr. prof. dr. Katja Žmitek: »Zaščitni učinki bioaktivnih snovi v živilih niso in ne morejo biti nadomestilo za kozmetične izdelke za zaščito pred soncem; enako velja za prehranska dopolnila, tudi takšna, ki vsebujejo visoke odmerke antioksidantov.« 

Zato velja v takšnih dneh, ko sončna pripeka preneha biti atribut, ki pripomore k dobremu počutju, poiskati zavetje v senci, spiti dovolj vode, prisluhniti svojemu počutju in ravnati tako, da se počutimo čim bolje. V nevzdržnih razmerah, ki so v tem poletju zaznamovale Slovenijo, pa lahko – tudi glede na aktualne napovedi – že v kratkem pričakujemo nove ohladitve.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.