Dobro je vedeti

Klopni meningoencefalitis: »Pri nekaterih, ki zbolijo po vbodu okuženega klopa, so posledice grozljive«

Ste vedeli, da je Slovenija na evropskem zemljevidu med državami z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa (KME), posledično pa tudi z eno najvišjih zbolevnosti za to virusno boleznijo možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema oziroma osrednjega živčevja? Bolezen povzroči virus klopnega meningoencefalitisa, ki se na človeka prenese z vbodom okuženega klopa, do okužbe pa lahko pride tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, narejenih iz mleka živine, okužene s KME. To bolezen pri nas vsako leto diagnosticirajo pri (v povprečju) več kot sto posameznikih, posledice prebolevanja okužbe pa se, zlasti pri starejših, lahko od trajnih posledic (motnje ravnotežja, slabši spomin, motnje govora, slabši sluh ali pareze) stopnjujejo vse do pojava paralize. Če pride do ohromitve dihal, je človek do konca življenja odvisen od umetnega predihavanja.

Preventiva

Na Gorenjskem (območje Sorškega polja) večja pojavnost tularemije oziroma zajčje mrzlice zaradi prenosa okužbe med intenzivnim prašenjem pri košnji in spravilu sena

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je na Gorenjskem, predvsem na območju Sorškega polja, povečala pojavnost tularemije oziroma zajčje mrzlice, sicer redke bolezni, ki pa obolelemu lahko povzroči resne nevšečnosti. Na Gorenjskem se je največ primerov tularemije – zoonoze, ki se prenaša z živali na človeka – pojavilo pri kmečkih opravilih, predvsem pri košnji in spravilu sena, zaradi vdihavanja okuženega prahu med delom.

Dobro počutje

Zaščita pred nevarnim žarom poletnega sonca naj bo samoumevna – za preprečitev dehidracije, toplotnega udara pa tudi kožnega raka

Vreme v letošnjem poletju ubira samosvoja pota. Vročinski valovi si podajajo roko z neurji, ujmami in posledičnimi ohladitvami, poplave in plazovi so povzročili neizmerljivo škodo – in zdaj, ko se je narava vsaj približno umirila, nas je zajel nov vročinski val. Zato tudi za to obdobje še vedno veljajo priporočila, po katerih se velja zadrževati v senci, spiti dovolj tekočine, predvsem vode, in poskrbeti za ustrezno zaščito pred škodljivimi UV sončnimi žarki. Tako se lahko v najhujši vročini zaščitimo pred toplotnim udarom ter naredimo vse, da bi preprečili nastanek kožnega raka pa tudi mnoga druga obolenja.

Zdrava izbira

Ni jedi, ki je ne bi smeli pogrevati – to velja tudi za špinačo, gobe ali krompir, seveda pa moramo upoštevati prehranska priporočila, da se izognemo zastrupitvi

Priznam, doslej nisem vedela, da je »prepoved« pogrevanja jedi, v katerih so gobe, v resnici mit. Gob, pa naj bodo še taka specialiteta, marsikdaj tudi rariteta, ki razveseljuje med nabiranjem, pri pripravi spodbuja preizkušanje vedno novih receptov in boža brbončice med jedjo, marsikdo ne prenese – pa tudi presnovnemu sistemu gurmanov, ki uživajo v njihovih raznolikih okusih, lahko ponagajajo. Zato velja, da je gobe treba uživati v manjših količinah, bolj kot dodatek jedem. Če pa je količina jedi, ki smo ji dodali gobe, prevelika, hrane ni treba zavreči, ampak jo moramo – kot poudarjajo nutricionisti – pravilno shraniti, pred uživanjem pa jo pogreti na dovolj visoki temperaturi, da ne bi prišlo do razmnoževanja mikroorganizmov, tvorbe njihovih toksinov in posledično do zastrupitve.

Dobro je vedeti

Na najbolj prizadetih področjih bo strokovno pomoč potrebovalo vse več ljudi, tudi zaradi akutnih črevesnih okužb – a to ni glavni razlog, zakaj mora dan solidarnosti v zdravstvu ostati normalen delovni dan

Razglasitev ponedeljka (14. avgust) za dela prosti dan – dan solidarnosti nosi v sebi izjemno simboliko, ki pa je bila v prenekaterem primeru več kot očitno nepravilno razumljena. Tako so, denimo, iz določenih bolnišnic že začeli sporočati, da bodo za ponedeljek napovedani rutinski posegi odpadli, bolniki – ti se tudi na tako imenovani rutinski poseg pripravijo, že zaradi osebne logistike, nenazadnje pa tudi zato, ker so bili nanj primorani nedopustno dolgo čakati – pa naj bi bili v kratkem obveščeni glede nadomestnega datuma. Tak pristop v razmerah, v katerih se je znašla Slovenija nasploh, predvsem pa prebivalci v naravni ujmi najbolj prizadetih območij, ki so ostali brez osnovne varnosti, brez imovine, brez strehe nad glavo, preprosto ni sprejemljiv.

Zdrava izbira

Se z zamrzovanjem kakovost sadja in zelenjave res poslabša?

Se z zamrzovanjem sadja in zelenjave res poslabša kakovost teh živil? Ne, ta v splošnem prepričanju sicer dodobra zasidrani mit ne drži, ampak je resnica povsem drugačna, trdi stroka, ki deluje na področju nutricionistike. V resnici z zamrzovanjem sadja in zelenjave podaljšamo uporabnost teh živil ter bistveno upočasnimo delovanje mikroorganizmov, encimov in drugih snovi, ki sicer pomembno vplivajo na kvarjenje hrane. Če sadje in zelenjavo pravilno zamrznemo, hranimo in odtajamo, imajo ta živila celo več hranilnih snovi, kot bi jih imela po dolgotrajnem hranjenju brez zamrzovanja.

Dobro je vedeti

Poskrbite za varnost in zdravje sebe in bližnjih, pomagajte starejšim in nemočnim, kajti že zdaj so porušeni številni mostovi, poplavljene, preplavljene in odplavljene so ceste, sprožili so se številni plazovi ...

Izredne razmere v državi, ki jih je povzročilo obilno deževje, in posledična ogroženost ljudi na območjih, kjer poplave in plazovi povzročajo največ nevarnosti in škode, zahtevajo izjemne ukrepe. To se ne nanaša le na ukrepe civilne zaščite in gasilskih enot, ampak tudi na ravnanje slehernega posameznika – med pisanjem članka oglašanje siren ne potihne, znova in znova se ponavlja predano odzivanje na klic na pomoč. Nasploh pa velja, da se je v takih razmerah treba izogibati gibanju po nevarnem območju; opozorilo se morda na prvi pogled zdi odvečno – toda v času instagrama in facebooka, ko marsikdo stremi k čim bolj izstopajočemu slikovnemu (samo)dokumentiranju, ne glede na nevarnost, je svarilo pred tovrstnim izpostavljanjem posameznikovega zdravja ali življenja povsem na mestu.

Rak

Maligni melanom je v 99 odstotkih primerov ozdravljiv, a le, če je diagnoza postavljena pravočasno

Že uvod v letošnje poletje je potrdil, da bomo priča vročinskim rekordom. V tem času so priporočila za izogibanje pretiranemu izpostavljanju sončnim žarkom in njihovemu UV sevanju, ki pušča nepopravljiv odtis na človekovi koži, še kako aktualna. In vedno znova velja opozoriti, zakaj sta ustrezna zaščita (sončna očala, pokrivala, ustrezna oblačila) in izogibanje neposredni izpostavljenosti soncu zlasti med 11. in 17. uro, ko so sončni žarki najmočnejši, tako zelo pomembna: število zbolelih za malignim melanomom se pri nas vsako leto poveča približno za poltretji odstotek, kar je največji porast med vsemi rakavimi obolenji. Po drugi strani pa je med epidemijo COVID-19 in usmeritvijo zdravstva v obvladovanje najtežjih posledic okužb z virusom SARS-CoV-2, ki v teh dneh spet intenzivno preplavljajo Slovenijo, dobra tretjina obolelih ostala brez diagnoze in posledično brez ustreznega zdravljenja, ki se mora pri malignemu melanomu začeti v čim zgodnejši fazi bolezni.

Zdravo z naravo

Izvrstni čemaž ponovno na meniju – pazite, da ga ne zamenjate s strupenim jesenskim podleskom, belo čmeriko ali šmarnico!

Čemaž ali medvedji luk je kulinarično vse bolj priljubljeno rastlina, vedno pogosteje jo pri pripravi različnih jedi uporabljajo tudi mnogi, ki te rastline s številnimi dobrodejnimi lastnostmi do nedavnega sploh še niso poznali, zdaj pa jim njen specifični okus in nenazadnje tudi zdravilne lastnosti predstavljajo gastronomski izziv, ki se mu pri ustvarjanju najrazličnejših jedi preprosto ne morejo upreti. Toda vsi, ki čemaž, znan po antibakterijskem, antiseptičnem in antibiotičnem delovanju, nabirajo sami, bi morali to rastlino res dobro poznati, kajti v naravi je na istih rastiščih mogoče najti medvedjemu luku precej podobne, vendar zelo strupene rastline; njihovo zaužitje je lahko tudi usodno.

Čas za spremembe

Debelost lahko človeku ukrade tudi deset let življenja, zato se pri soočanju z lastnimi navadami in razvadami velja odločiti za spremembe že danes, ne šele jutri

Debelost ni »le« posledica razvad in neaktivnosti posameznika niti ni »zgolj« posledica družinske nagnjenosti k preveliki telesni teži. Debelost je kronična presnovna bolezen, ki, tako kot vse druge, zahteva ne le spremembo načina življenja, ampak nemalokrat tudi zdravljenje; v nasprotnem primeru pa je v zelo visokem deležu povezana z nastankom številnih težkih kroničnih obolenj: raka, sladkorne bolezni, žolčnih kamnov, povišanega krvnega tlaka, srčno-žilnih bolezni ... Debelost na zdravju in počutju posameznika pušča opazne odtise; slabša samopodobo, slabi kakovost življenja, pomembno pa vpliva tudi na dolžino življenja, ki je zaradi posledic te bolezni lahko tudi deset let krajše, kot bi bilo sicer.