Dobro je vedeti

Klop, ki prenaša virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, je bistveno večji od navadnega klopa, izjemno hiter, na gostitelja pa ne čaka, ampak ga lovi – v zadnjih letih tudi pri nas, med drugim v bližini Kraškega roba

Gozdovi in obronki gozdov, travniki in igrišča, parki in domači vrtovi klopom zagotavljajo idealna skrivališča in odskočišča, ki jim omogočajo dostop do gostitelja, naj bo to žival ali človek, in njegove krvi, ki jo potrebujejo za nadaljnji razvoj. Z vbodom klop pride do krvi; to potrebuje za prehod v naslednjo razvojno fazo, mimogrede pa lahko na človeka prenese okužbo s klopnim meningoencefalitisom ali z lymsko oziroma lajmsko boreliozo. Danes je tudi v javnosti o klopih in zaščiti pred njimi znanega veliko, vendar očitno še vedno ne dovolj, da bi se vsakomur, ki želi čim pogosteje uživati v naravi ali na domačem vrtu, zdelo vredno poskrbeti za zaščito pred temi zajedavci.

Dobro je vedeti

Klopni meningoencefalitis in lymska oziroma lajmska borelioza: pred odhodom v naravo se zaščitite, da vam vbod okuženega klopa ne ohromi življenja

Čeprav se je ozračje šele nedavno opazneje otoplilo in spodbudilo naravo, da nas razveseljuje s svojo vse bolj cvetočo podobo, so klopi aktivni že kar nekaj časa, pravzaprav že od takrat, ko so zunanje temperature ponovno presegle šest stopinj Celzija. Kot vse kaže, bo tudi letos teh malih prenašalcev dveh hudih bolezni – klopnega meningoencefalitisa in lymske oziroma lajmske borelioze – veliko, zato tako infektologi kot epidemiologi in biologi opozarjajo na pomen ustrezne zaščite. Pred posledicami okužbe, ki povzroči klopni meningoencefalitis, se je mogoče zaščititi s cepljenjem, medtem ko za lymsko boreliozo tovrstne zaščite ni, zato je nadvse pomembna čim zgodnejša prepoznava znakov okužbe in čimprejšnji začetek zdravljenja z antibiotiki. Predvsem pa velja upoštevati nasvete o zaščiti z oblačili in uporabi repelentov, ki jih nanesemo na obleko, ne neposredno na kožo – pa tudi o natančnem pregledu kože, ko se vrnemo z izleta ali ko prenehamo z delom v gozdu ali »zgolj« na domačem vrtu.

Dobro je vedeti

Varno v gore – nasveti zdravnikov in gorskih reševalcev

»Srečno pot!« Sporočilno večplasten in z iskrenimi željami prežet je pozdrav, s katerim pohodniki, planinci in gorniki, plezalci in iskalci novih doživetij drug drugega pospremijo na nadaljnjo pot, na kateri naj bo korak varen, misel pa jasna. Večina njih dobro ve, da lepota divje, nedotaknjene narave in vseobsegajoči mir, ki človeka v gorah globoko prevzameta in prežameta, predstavljata le en pol; po drugi strani pa tako vzpon kot spust lahko kaj hitro postaneta tvegana, če pohodnik ni dobro pripravljen, previden in odgovoren, če se na zahtevni vzpon odpravi v času, ko vremenske razmere že od daleč svarijo pred takšno odločitvijo. Ničkolikokrat ponovljeni nasveti, za katere se zdi, da jih mora poznati in upoštevati sleherni planinec, nemalokrat še vedno ostajajo preslišani, kar med drugim potrjuje bilanca gorskih reševanj, ki je v porastu; enako, žal, velja tudi za tovrstne dogodke s tragičnim epilogom.

Nujna stanja

»Pri nakupu reševalnih helikopterjev se je pokazala nekompetentnost, nezainteresiranost ali pa politična nemoč ministrstva za zdravje«

»Naj povem po domače. V zdravstvenem domu, ki ga vodim, redno kupujemo reševalna vozila. Če pri tem potegnem vzporednico z izborom helikopterjev, je to enako, kot če bi nam policijska postaja kupila policijsko marico in nam rekla, da bomo odslej reševanja izvajali s tem prevoznim sredstvom, ki ga sicer lahko opremimo po svoje, to pa je tudi vse. Zato bom zelo neposreden: pri nakupu reševalnih helikopterjev se je pokazala nekompetentnost, nezainteresiranost ali pa politična nemoč ministrstva za zdravje na tem področju. Resorno ministrstvo bi namreč moralo imeti vodilno vlogo, pripraviti razpis in šele po nakupu optimalnih helikopterjev bi te lahko dali v upravljanje policiji – pod pogoji civilnega letalstva, pod pogoji nujne medicinske pomoči oziroma stroke,« ob rob zapletom pri izboru dveh reševalnih helikopterjev poudarja prim. dr. Iztok Tomazin, zdravnik družinske in urgentne medicine, izkušen gorski reševalec, zdravnik letalec pa tudi direktor zdravstvenega doma v Tržiču.

Dobro je vedeti

Klopni meningoencefalitis: »Pri nekaterih, ki zbolijo po vbodu okuženega klopa, so posledice grozljive«

Ste vedeli, da je Slovenija na evropskem zemljevidu med državami z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa (KME), posledično pa tudi z eno najvišjih zbolevnosti za to virusno boleznijo možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema oziroma osrednjega živčevja? Bolezen povzroči virus klopnega meningoencefalitisa, ki se na človeka prenese z vbodom okuženega klopa, do okužbe pa lahko pride tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, narejenih iz mleka živine, okužene s KME. To bolezen pri nas vsako leto diagnosticirajo pri (v povprečju) več kot sto posameznikih, posledice prebolevanja okužbe pa se, zlasti pri starejših, lahko od trajnih posledic (motnje ravnotežja, slabši spomin, motnje govora, slabši sluh ali pareze) stopnjujejo vse do pojava paralize. Če pride do ohromitve dihal, je človek do konca življenja odvisen od umetnega predihavanja.

Preventiva

Na Gorenjskem (območje Sorškega polja) večja pojavnost tularemije oziroma zajčje mrzlice zaradi prenosa okužbe med intenzivnim prašenjem pri košnji in spravilu sena

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je na Gorenjskem, predvsem na območju Sorškega polja, povečala pojavnost tularemije oziroma zajčje mrzlice, sicer redke bolezni, ki pa obolelemu lahko povzroči resne nevšečnosti. Na Gorenjskem se je največ primerov tularemije – zoonoze, ki se prenaša z živali na človeka – pojavilo pri kmečkih opravilih, predvsem pri košnji in spravilu sena, zaradi vdihavanja okuženega prahu med delom.

Dobro počutje

Zaščita pred nevarnim žarom poletnega sonca naj bo samoumevna – za preprečitev dehidracije, toplotnega udara pa tudi kožnega raka

Vreme v letošnjem poletju ubira samosvoja pota. Vročinski valovi si podajajo roko z neurji, ujmami in posledičnimi ohladitvami, poplave in plazovi so povzročili neizmerljivo škodo – in zdaj, ko se je narava vsaj približno umirila, nas je zajel nov vročinski val. Zato tudi za to obdobje še vedno veljajo priporočila, po katerih se velja zadrževati v senci, spiti dovolj tekočine, predvsem vode, in poskrbeti za ustrezno zaščito pred škodljivimi UV sončnimi žarki. Tako se lahko v najhujši vročini zaščitimo pred toplotnim udarom ter naredimo vse, da bi preprečili nastanek kožnega raka pa tudi mnoga druga obolenja.

Zdrava izbira

Ni jedi, ki je ne bi smeli pogrevati – to velja tudi za špinačo, gobe ali krompir, seveda pa moramo upoštevati prehranska priporočila, da se izognemo zastrupitvi

Priznam, doslej nisem vedela, da je »prepoved« pogrevanja jedi, v katerih so gobe, v resnici mit. Gob, pa naj bodo še taka specialiteta, marsikdaj tudi rariteta, ki razveseljuje med nabiranjem, pri pripravi spodbuja preizkušanje vedno novih receptov in boža brbončice med jedjo, marsikdo ne prenese – pa tudi presnovnemu sistemu gurmanov, ki uživajo v njihovih raznolikih okusih, lahko ponagajajo. Zato velja, da je gobe treba uživati v manjših količinah, bolj kot dodatek jedem. Če pa je količina jedi, ki smo ji dodali gobe, prevelika, hrane ni treba zavreči, ampak jo moramo – kot poudarjajo nutricionisti – pravilno shraniti, pred uživanjem pa jo pogreti na dovolj visoki temperaturi, da ne bi prišlo do razmnoževanja mikroorganizmov, tvorbe njihovih toksinov in posledično do zastrupitve.

Dobro je vedeti

Na najbolj prizadetih področjih bo strokovno pomoč potrebovalo vse več ljudi, tudi zaradi akutnih črevesnih okužb – a to ni glavni razlog, zakaj mora dan solidarnosti v zdravstvu ostati normalen delovni dan

Razglasitev ponedeljka (14. avgust) za dela prosti dan – dan solidarnosti nosi v sebi izjemno simboliko, ki pa je bila v prenekaterem primeru več kot očitno nepravilno razumljena. Tako so, denimo, iz določenih bolnišnic že začeli sporočati, da bodo za ponedeljek napovedani rutinski posegi odpadli, bolniki – ti se tudi na tako imenovani rutinski poseg pripravijo, že zaradi osebne logistike, nenazadnje pa tudi zato, ker so bili nanj primorani nedopustno dolgo čakati – pa naj bi bili v kratkem obveščeni glede nadomestnega datuma. Tak pristop v razmerah, v katerih se je znašla Slovenija nasploh, predvsem pa prebivalci v naravni ujmi najbolj prizadetih območij, ki so ostali brez osnovne varnosti, brez imovine, brez strehe nad glavo, preprosto ni sprejemljiv.

Zdrava izbira

Se z zamrzovanjem kakovost sadja in zelenjave res poslabša?

Se z zamrzovanjem sadja in zelenjave res poslabša kakovost teh živil? Ne, ta v splošnem prepričanju sicer dodobra zasidrani mit ne drži, ampak je resnica povsem drugačna, trdi stroka, ki deluje na področju nutricionistike. V resnici z zamrzovanjem sadja in zelenjave podaljšamo uporabnost teh živil ter bistveno upočasnimo delovanje mikroorganizmov, encimov in drugih snovi, ki sicer pomembno vplivajo na kvarjenje hrane. Če sadje in zelenjavo pravilno zamrznemo, hranimo in odtajamo, imajo ta živila celo več hranilnih snovi, kot bi jih imela po dolgotrajnem hranjenju brez zamrzovanja.