Le redki lahko rečejo, da še niso imeli bližnjega srečanja s pri nas najpogostejšim navadnim oziroma gozdnim klopom (Ixodes ricinus), miniaturnim zajedavcem, ki prenaša povzročitelje različnih bolezni. Ko tega klopa, ki ti, denimo, počasi leze po roki in išče najboljše mesto za vbod, opaziš, ga ni težko odstraniti. Povsem drugačna pa je izkušnja pri srečanju s klopom, ki ga v zadnjih letih k nam prinašajo ptice selivke; klop Hyalomma marginatum, ki prenaša virus krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, je izjemno hiter in bistveno večji od navadnega klopa. Čeprav se sliši neverjetno, je res, da na morebitnega gostitelja, ki je lahko tudi človek, ne čaka, ampak mu sledi oziroma ga lovi. To vrsto klopa oziroma množico njih sem opazila na Kraškem robu in o njihovi specifiki povprašala biologinjo Teo Knapič.
Človek mora tako izkušnjo doživeti, da si sploh lahko predstavlja, kako je takšno »srečanje« videti, kajti oblačilo pohodnika, tako zgornji kot spodnji del, v nekaj trenutkih postane idealno skrivališče za nepregledno množico švigajočih klopov, ki se v primerjavi s klopi, ki smo jih vajeni pri nas, zdijo »orjaški«, saj so nekajkrat večji od običajnih klopov, predvsem pa so nepredstavljivo hitrejši.
So ti klopi za človeka nevarni? Je njihova pojavnost pogojena z opaznim porastom populacij divjega prašiča? Tudi o tem je tekla beseda v video pogovoru z biologinjo Teo Knapič, ki kot višja kustodinja dela v sklopu Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer se med drugim posveča proučevanju ekologije in populacijske dinamike komarjev ter vektorsko prenosljivih bolezni.
Navadnega klopa, ki je pri nas aktiven že od januarja, najdemo povsod po Sloveniji, razen na višjih nadmorskih višinah
Res je, v Sloveniji obstaja 16 vrst klopov, najpogostejši med njimi je gozdni oziroma navadni klop, ki mu znanstveno pravimo tudi Ixodes ricinus. Ima široko paleto gostiteljev, od divjih živali do mačk in psov – pa tudi ljudje smo pogosto njegov gostitelj. Je prenašalec povzročiteljev bolezni, kot sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, pa tudi raznih drugih povzročiteljev bolezni. Problematičen je predvsem zato, ker ima širok spekter gostiteljev.
Najdemo ga povsod po Sloveniji, razen na višjih nadmorskih višinah. Je torej splošno razširjena in številčno zelo pogosta vrsta. Opažamo določena koncentrična območja, kjer je več lajmske borelioze, medtem ko je na določenih območjih več klopnega meningoencefalitisa. Najmanj tovrstnih okužb je v severovzhodnem delu in v jugozahodnem delu Slovenije. Če posplošimo: gre za Primorsko in Prekmurje, kjer najdemo tudi veliko vrst drugih klopov. Morda je tudi zaradi tega navadni klop na teh območjih nekoliko manj pogost.
Sicer pa tudi tople zime in visoke temperature povzročajo, da klopi že zelo hitro postanejo aktivni. Ko se temperatura tal dvigne nad šest stopinj Celzija, so klopi že aktivni. Prezimujejo namreč v listnem odpadu pod snegom – čim se temperature zvišajo, pa že začnejo iskati gostitelje.
Ker mile in kratke zime omogočajo hitro aktivnost klopov, so letos navadni klopi aktivni že od januarja dalje.
Navadnega ali gozdnega klopa najdemo povsod po Sloveniji, razen na višjih nadmorskih višinah.
Trenutno poteka zadnje leto ciljnega raziskovalnega programa za nadzor vektorsko prenosljivih bolezni, v sklopu katerega izvajamo monitoring tako komarjev, ki so vektorji različnih povzročiteljev bolezni, kot tudi klopov.
Pri klopih monitoring poteka tako, da na stalnih, izbranih lokacijah enkrat mesečno s posebno metodo opravimo enourno vzorčenje. Poberemo vse klope, ki jih v tem času naberemo oziroma ulovimo, jih določimo, preštejemo in potem z laboratorijskimi analizami ugotavljamo prisotnost povzročiteljev bolezni.
Trenutno poteka zadnje leto ciljnega raziskovalnega programa za nadzor vektorsko prenosljivih bolezni, v sklopu katerega se izvaja monitoring tako komarjev kot klopov.
Da se lahko prelevi v višji razvojni stadij, klop potrebuje obrok krvi. Načeloma prenos povzročiteljev bolezni od samice na jajca ni tako zelo pogost, prisoten je v majhnem deležu, zato je možnost za takšen prenos res zelo majhna.
Ko klop odloži jajca, se iz njih izvalijo ličinke, ki se prisesajo na gostitelja; ta je ponavadi okužen z enim od povzročiteljev bolezni. Ličinka potem v nadaljnjem razvoju postane prenašalec te bolezni.
Ko klop odloži jajca, se iz njih izvalijo ličinke, ki se prisesajo na gostitelja; če je ta okužen z enim od povzročiteljev bolezni, ličinka v nadaljnjem razvoju postane prenašalec te bolezni.
Pri klopnem meningoencefalitisu je preventiva boljša, predvsem pa enostavnejša kot okrevanje po bolezni
Tako je, tudi sama sem cepljena proti klopnemu meningoencefalitisu, saj je to edina zaščita, ki nam jo medicina trenutno omogoča proti tej bolezni. Vemo, da lajmsko boreliozo lahko zdravimo z antibiotiki, medtem ko je pri klopnem meningoencefalitisu, ki je lahko precej težavna bolezen, preventiva boljša, predvsem pa enostavnejša kot okrevanje po bolezni.
Tudi sama sem cepljena proti klopnemu meningoencefalitisu, saj je to edina zaščita, ki nam jo medicina trenutno omogoča proti tej bolezni.
Z lymsko boreliozo se lahko okužimo po vbodu klopa – sicer ne takoj po vbodu, ampak čez nekaj časa. Zato je, če gremo v naravo, priporočljivo, da se ustrezno pripravimo – predvsem je priporočljivo, da se oblečemo v svetla oblačila, hlače z dolgimi hlačnicami, srajco ali majico z dolgimi rokavi, saj tako lahko klopa hitro opazimo. Ovratnik naj bo čim bolj dvignjen oziroma zaprt, tudi obutev naj bo zaprta. Če na terenu oziroma v naravi prebijemo veliko časa, je priporočljivo, da nogavice potegnemo čez hlačnice, srajca naj bo zatlačena za hlače.
Ko se vrnemo domov, si vzemimo čas za temeljit pregled kože – tudi lasišča! – in za tuširanje. Oblačila operimo na temperaturi najmanj 60 stopinj Celzija.
Oblačila operimo na temperaturi najmanj 60 stopinj Celzija.
Repelente nanašajmo na oblačila, ne na kožo
Res je priporočljivo, da repelente nanašamo na oblačila, ne na kožo.
Koža je naš največji organ, je pa tudi prepustna membrana, zato bi s stalnim nanašanjem repelentov nekaj teh snovi tudi absorbirali, te pa se lahko začnejo nalagati v jetrih in ostalih notranjih organih, kar dolgoročno lahko škodi našemu zdravju.
Vsekakor pa je uporaba repelentov priporočljiva, saj nas ti učinkovito zaščitijo pred klopi.
S stalnim nanašanjem repelentov neposredno na kožo bi se nekaj teh snovi tudi absorbiralo, nakar bi se te lahko začele nalagati v jetrih in ostalih notranjih organih.
Klopi Hyalomma marginatum prezimujejo v Afriki, k nam pridejo s pticami selivkami
Gre za vrsto dvogostiteljskega klopa Hyalomma marginatum, ki svoje gostitelje aktivno lovi (ne čaka v zasedi); prezimuje v Afriki, k nam pride s pticami selivkami.
Ta vrsta klopa se je na severnem delu Primorske, nekje do Kraškega roba, začela pojavljati pred štirimi leti. V spomladanskem času je številčnost odraslih osebkov, ki so zelo hitri in zelo aktivni, res ogromna.
Menimo, da so se spet začeli pojavljati zaradi ponovne paše boškarinov, avtohtone pasme istrskega goveda; boškarini so njihovi glavni gostitelji. Že dr. Danica Tovornik, medicinska entomologinja, je v 70. letih prejšnjega stoletja med proučevanjem favne klopov zaznala tudi to vrsto.
Potem se vrsta klopa Hyalomma marginatum pri nas nekaj časa ni pojavljala. Po ponovnem pojavu predvidevamo, da se takrat, ko se ptice med vračanjem iz Afrike proti severu ustavijo pri nas, ta dvogostiteljski klop spusti na tla, v podlago, nakar aktivno išče drugega gostitelja – v odraslem stadiju je njihov glavni gostitelj pašno govedo, predvsem boškarin.
Gostitelj teh klopov pa je lahko tudi človek, resda redkeje, pri čemer velja izpostaviti, da ta vrsta prenaša krimsko-kongoško hemoragično mrzlico – zato je njihovo spremljanje pomembno tudi z zdravstvenega vidika.
Ta vrsta klopa se je na severnem delu Primorske, nekje do Kraškega roba, začela pojavljati pred štirimi leti. Po naši oceni se je to zgodilo zaradi ponovne paše boškarinov, avtohtone pasme istrskega goveda, ki so njihovi glavni gostitelji.
Na človeka gre, če ne najde drugega gostitelja. Pri tej vrsti je zelo zanimivo, da res aktivno lovi svojega gostitelja.
Ko smo na terenu, vzorčimo tudi na območju Primorske, kjer pogosto najdemo tudi te klope – vendar ne z 'metodo zastave', kakor lovimo druge klope, ampak klopi Hyalomma marginatum ponavadi sami pritečejo do nas. Prepoznamo jih po tem, da so zelo hitri – pa tudi po velikosti, saj so precej večji od ostalih klopov, in po izrazito pisanih, zebrastih nogah.
Ta vrsta klopa se je na severnem delu Primorske, nekje do Kraškega roba, začela pojavljati pred štirimi leti. V spomladanskem času je številčnost odraslih osebkov, ki so zelo hitri in zelo aktivni, res ogromna.
Torej drži, da je med gostitelji lahko tudi človek, ne le govedo in druge živali?
Zelo redko. Glavni gostitelj je pašno govedo, lahko pa vbode tudi človeka.
Glavni gostitelj je pašno govedo, lahko pa vbode tudi človeka.
Video pogovor, portreti in fotografija klopa Hyalomma marginatum: Diana Zajec
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
