Ob tem je vsekakor povedno, da je sindikat (zobo)zdravnikov Fides tako zaposlene v zdravstvu kot tudi vodstva vseh javnih zavodov pozval, naj v znak solidarnosti delo ostane organizirano tako, kot je bilo načrtovano, kajti »zdravstveni delavci smo družbeno bolj koristni na svojem delovnem mestu, saj bomo s tem najbolj pomagali prizadetim v poplavah in bolnim«. Jasno je, da se bodo potrebe po zdravstvenem varstvu v prihodnjih dneh še povečevale, zlasti na področjih, ki jih je najhujša naravna nesreča v zgodovini samostojne Slovenije najbolj prizadela. Razmere za delo in reševanje uničene lastnine namreč zdaj, tudi zaradi nepitne vode in razvoja plesni v poplavljenih prostorih, še dodatno ogrožajo zdravje lastnikov in vseh, ki so jim priskočili na pomoč pri čiščenju.
Kako se izogniti tveganjem, ki jih prinašata bivanje in delo na poplavljenem območju, v kontekstu izbruha akutnih črevesnih okužb v Črni na Koroškem pojasnjuje Nina Pirnat z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Na območjih, ki jih je naravna ujma najbolj prizadela, se je tveganje za pojavnost akutnih črevesnih okužb zaradi izrazito spremenjenih bivalnih in higienskih razmer bistveno povečalo; na teh območjih, kjer so prebivalci premagovali posledice povodnji, poplav, plazov, odnešenih cest, delov stanovanjskih poslopjih in hiš, nastalo stanje že začenja neposredno vplivati tudi na zdravje prebivalcev.
Kot je povedala Nina Pirnat, NIJZ v Črni na Koroškem trenutno spremlja izbruh akutnih črevesnih okužb, zaradi katerih je doslej pomoč potrebovalo več kot deset posameznikov, ki so strokovno pomoč poiskali zaradi močnega bruhanja in diareje. Na NIJZ predvidevajo, da se s tovrstnimi težavami – te se lahko kažejo tudi kot slabše počutje, bolečine v trebuhu, povišana telesna temperatura – spopada bistveno več ljudi, ki pa za zdaj težave obvladujejo sami.
Na območjih, ki jih je naravna ujma najbolj prizadela, se je zaradi izrazito spremenjenih bivalnih in higienskih razmer bistveno povečalo tveganje za pojavnost akutnih črevesnih okužb.
V trenutnih, za življenje in bivanje ekstremnih razmerah, je, tako Nina Pirnat, izjemnega pomena pravilna higiena rok, ki je nujna predvsem pred jedjo, pred nego in hranjenjem dojenčkov oziroma majhnih otrok ter pred nego starejših, ki jih okužbe lahko prizadenejo veliko huje kot zdrave odrasle ljudi. Priporočljivo je tudi razkuževanje rok.
Na teh območjih je treba uporabljati le prekuhano oziroma ustekleničeno vodo – pa ne le za pitje in za pripravo jedi, ampak tudi za pranje svežega sadja in zelenjave in za umivanje zob.
V trenutnih razmerah, ki jih narekujejo ekstremne okoliščine, je izjemno pomembna pravilna higiena rok, vključno z razkuževanjem. Za pitje, pranje sveže zelenjave in sadja ter za umivanje zob pa je nujna uporaba prekuhane ali ustekleničene vode.
Ob tem epidemiologinja Nina Pirnat opozarja še na nekatere momente, od katerih utegne biti odvisno, ali se bo človeku uspelo izogniti akutni črevesni okužbi ali ne:
- vodo, ki jo v cisternah dostavijo na območja, kjer trenutno voda ni pitna, je treba obvezno shraniti v namenske, čiste posode;
- zelenjavo, ki jo je poplavila voda iz bližnjih rek, je treba zavreči, saj ob morebitnem zaužitju obstaja velika verjetnost za zaužitje zdravju škodljivih mikroorganizmov, strupenih oziroma fizičnih delcev, kemikalij;
- pri uporabi generatorjev na poplavljenih območjih, kjer še vedno ni elektrike, je generatorje nujno treba uporabljati v skladu z navodili in poskrbeti za zračenje, da ne bi prišlo do zastrupitve z ogljikovim monoksidom;
- pri čiščenju poplavljenih prostorov, kjer je že prišlo do razvoja plesni, je nujno treba uporabljati zaščitno masko, da bi preprečili škodljivo učinkovanje plesni na sluznico in dihala.
Vodo, ki jo v cisternah dostavijo na območja, kjer trenutno voda ni pitna, je treba obvezno shraniti v namenske, čiste posode.
Zelenjavo, ki jo je poplavila voda iz bližnjih rek, je treba zavreči, saj ob morebitnem zaužitju obstaja velika verjetnost za zaužitje zdravju škodljivih mikroorganizmov, strupenih oziroma fizičnih delcev, kemikalij.
Pri uporabi generatorjev na poplavljenih območjih, kjer še vedno ni elektrike, je generatorje nujno treba uporabljati v skladu z navodili in poskrbeti za zračenje, da ne bi prišlo do zastrupitve z ogljikovim monoksidom.
Pri čiščenju poplavljenih prostorov, kjer je že prišlo do razvoja plesni, je nujno treba uporabljati zaščitno masko, da bi preprečili škodljivo učinkovanje plesni na sluznico in dihala.
Iz obeh Univerzitetnih kliničnih centrov (UKC), ljubljanskega in mariborskega, ter z Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana so danes že sporočili, da bodo v ponedeljek delo opravljali nemoteno in da delovnika – ne glede na to, da gre za dela prosti dan – ne bodo prilagajali oziroma spreminjali.
V UKC Ljubljana nameravajo v ponedeljek solidarnost izraziti tako, da bodo opravili vse za ta dan predvidene zdravstvene storitve, tako ambulantne kot hospitalne. Enako v UKC Maribor, kjer bo v ponedeljek ves ambulantni, diagnostični in operativni program potekal nemoteno. Enako napoveduje tudi vodstvo OI Ljubljana, ki namerava delati po prvotnem načrtu dela inštituta, pripravljenem prej, preden je državni zbor potrdil ukrep vlade o 14. avgustu kot dela prostem dnevu. Tiste bolnike, ki zaradi izrednih okoliščin ne bodo mogli priti na obravnavo, pa prosijo, naj jim to sporočijo po telefonu na številko 080 29 00, nakar bodo prejeli nov termin za obravnavo.
IZ UKC Ljubljana, iz UKC Maribor in z Onkološkega inštituta Ljubljana so že sporočili, da bo dela prosti ponedeljek (dan solidarnosti) z njihovega zornega kota tudi ostal dan solidarnosti; delovnika ne bodo spreminjali, opravili bodo vse predvidene zdravstvene storitve, pacientov ne bodo prenaročali.
Naslovna fotografija: iStock, vir fotografij s terena: STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
