Marsikje po Sloveniji so reke že prestopile bregove, marsikomu je poplavilo dom, na prenekaterem koncu Slovenije so gasilci in člani civilne zaščite pomagali pri reševanju življenj – malčkov iz vrtcev, družin, ujetih na strehah poplavljenih domov. Porušeni so številni mostovi, poplavljene, preplavljene in odplavljene so ceste, sprožili so se številni plazovi ... Če se bodo razmere začele pospešeno poslabševati, bodo na to opozorili alarmi za splošno nevarnost – pred tem pa velja skrbno spremljati razmere na območju, kjer živite, ter morda preveriti, kako je pri bližnjih sosedih, zlasti, če so ti starejši in potrebujejo pomoč.
V ljubljanskem UKC so zaradi izrednih razmer v državi že aktivirali zeleni alarm, ki ga sicer sprožijo v primeru množičnih nesreč. Pri društvu za promocijo humanitarne dejavnosti Humanitarček pa so javnosti posredovali praktična navodila, kako se pripraviti na trenutek, ko naj bi reke preplavile obrežja.
Kako ukrepati?
- napolnite telefone, da boste imeli možnost za komunikacijo (marsikje je moten signal, zato ne morete opraviti klica – lahko pa boste poslali sporočilo, da potrebujete pomoč);
- pravočasno napolnite plastenke z vodo iz pipe, če ta še ni kontaminirana – ali pa pripravite plastenke, ki ste jih kupili v trgovini;
- upoštevajte navodila lokalnih štabov civilne zaščite in reševalnih služb;
- iz kleti in nižjih prostorov umaknite premično premoženje, če je to mogoče;
- v okolici hiše zavarujte predmete, ki bi jih narasla voda lahko odplavila;
- če imate dovolj časa, namažite strojno opremo, ki je ne morete umakniti pred vodo;
- če imate doma živino, jo umaknite na varno na više ležeča območja in ji pripravite začasno bivališče, poskrbite za vodo, krmo, higienske razmere, da ne bi prišlo do širitve nalezljivih bolezni (na primer vranični prisad oziroma antraks);
- s pomočjo protipoplavnih vreč preprečite vdor vode v stavbo;
- zaprite ventil vodovodnega omrežja, zaprite glavni ventil plinovodne napeljave, izklopite glavno električno stikalo;
- avto parkirajte na območju, ki ni poplavno ogroženo (umaknite ga iz podzemne garaže ali z brežine).
Če bi radi pomagali ...
- Če bi radi pomagali, je najpomembneje, da se ne odločate za samoiniciativne akcije, ampak se povežite s civilno zaščito ali z gasilci.
- Če ni res nujno, ne kličite na nujne linije, saj morajo biti te na voljo za najnujnejše primere, v katerih gre dobesedno za preživetje.
- Če ste na območju, kjer je velika verjetnost poplav, potem, ko ste poskrbeli za lastno varnost, priskočite na pomoč tudi starejšim sosedom. Pokličite na 112.
- Če vam grozi poplava, pustite materialne stvari in poskrbite za svoje življenje in za življenja najbližjih; pred umikom v višja nadstropja vzemite s seboj predmete, ki ne potonejo (plastični škafi, večji kosi lesa ali stiropora ...).
- Če imate domače živali, ki jih ne morete vzeti s seboj, jih izpustite.
- Nikar ne poskušajte prečkati vodnega toka, četudi vam voda sega le do kolen, kajti vodni tok vas lahko spodnese, v kalni, motni in onesnaženi vodi pa se ne boste mogli izogniti oviram, ki jih ne vidite.
Pijte le prekuhano vodo
Deževje, kakršnega ne pomnimo, ne povzroča le neposredne materialne škode, ampak lahko pride tudi do kontaminacije oziroma zastrupitve pitne vode. V takih primerih je priporočljivo vodo, ki je sicer pri nas – z izjemo urbanih, industrijskih območij – praviloma izvrstne kakovosti, prekuhavati.
V nekaterih krajih po Sloveniji je zaradi obilnih padavin in poplav prekuhavanje pitne vode že obvezno, nasploh pa je v takih razmerah, kakršnim smo marsikje priča danes, priporočljivo. Na ta način namreč uničimo mikroorganizme, ki se prenašajo z vodo in povzročajo nalezljive bolezni.
Ko voda zavre, naj vre še tri minute; tako onemogočimo učinkovanje zdravju škodljivih bakterij, virusov, cist giardiae in kriptosporidijev – tudi pri osebah z močno oslabljenim imunskim sistemom, ne le pri zdravih posameznikih.
Prekuhano vodo hranimo v hladilniku, v čisti in pokriti posodi – za pitje in za pripravo hrane jo uporabljamo 24 ur (48 ur le v izjemnih primerih).
Ob tem Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da je treba v primeru, ko je voda, ki priteče iz pipe, motna, že pred prekuhavanjem odstraniti večino v vodi prisotnih delcev. Ko vodo natočimo v večjo posodo, počakamo, da se taka vsebina »posede«, nakar vodo filtriramo skozi čisto, prelikano tkanino ali papirnati filter.
V razmerah, kakršnim smo priča v zadnjem času, je najbolje, če imamo doma za pitje ustekleničeno vodo; prekuhana ima slabši okus, zato jo uporabimo za pripravo čaja in drugih osvežilnih napitkov.
Deževje, kakršnega ne pomnimo, ne povzroča le neposredne materialne škode, ampak lahko pride tudi do kontaminacije oziroma zastrupitve pitne vode. V takih primerih je priporočljivo vodo prekuhavati; voda naj vre tri minute, nakar jo uporabljamo največ 24 ur. Shranimo jo v hladilniku.
Ta navodila so sicer malenkost v primerjavi s tem, ko nekdo zaradi ujme izgubi dom, pa vendar so kamenček v mozaiku zaščitnih ukrepov, s katerimi je mogoče preprečiti težave še večjih razsežnosti. Že zdaj pa se, tudi prek Humanitarčka in številnih drugih virov, zbirajo podatki o brezplačnih namestitvah, ki so in bodo na voljo vsem, ki jih je ujma najbolj prizadela ter ogrozila njihovo zdravje.
Na številko 1919 pa je mogoče poslati sms sporočilo s ključno besedo UJMA5 ali UJMA10 in tako prispevati pet ali deset evrov za pomoč vsem, ki jih je prizadela ujma – da bodo laže sanirali nastalo škodo.
Že zdaj je na številko 1919 mogoče poslati sms sporočilo s ključno besedo UJMA5 ali UJMA10 in tako prispevati pet ali deset evrov za pomoč vsem, ki jih je prizadela ujma – da bodo laže sanirali nastalo škodo.
Vir fotografij: STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
