»Okužba z mišjo mrzlico je v prvi fazi lahko nekoliko podobna tudi znakom bolezni COVID, zato je v obdobju, ko pandemija še traja, prepoznavanje bolezni lahko še bolj zapleteno kot sicer. Če se začetnim znakom okužbe s hantavirusom pridružijo še motnje vida, težave pri izločanju urina, slabo počutje in povišana telesna temperatura, je res treba takoj poiskati zdravniško pomoč,« opozarja epidemiologinja mag. Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je danes skupaj z mikrobiologinjo in imunologinjo akad. prof. dr. Tatjano Avšič Županc in infektologinjo doc. dr. Tatjano Lejko Zupanc nanizala ključne ukrepe in prijeme za preprečevanje okužbe s hantavirusi oziroma znake, na podlagi katerih je mogoče pravočasno prepoznati hemoragično mrzlico z renalnim sindromom in pospešeno poiskati zdravniško pomoč, kajti HMRS lahko povzroči zelo hude zaplete. O preprečevanju okužbe, znakih bolezni HMRS in razlogih za takojšnje ukrepanje v primeru suma na mišjo mrzlico smo na zdravstvenem portalu že podrobneje pisali.

Če najdete večje število poginulih miši, pokličite veterinarsko službo

»Ljudje opažajo, da je v naravi in tudi v neposredni okolici bivališč več glodalcev in njihovih sledi, zato svetujemo čim manj zadrževanja na takih mestih, kjer so vidni bodisi glodalci bodisi njihovi iztrebki. Poginulih glodalcev naj ljudje ne pobirajo z golimi rokami – če jih na enem mestu najdejo večje število, pa naj pokličejo veterinarsko službo,« poudarja Eva Grilc z NIJZ ter dodaja, da je pri delu – na primer pri čiščenju podstrešij, kleti in skladišč – nujna pazljivost.

»Če so bili prostori dlje zaprti, jih je najprej treba prezračiti (najmanj pol ure); takrat ne smemo biti v tem prostoru. Potem v prostor vstopimo zaščiteni – z masko, oblačili z dolgimi rokavi in dolgimi hlačnicami, z rokavicami. Prostor je treba pregledati – če najdemo sledi glodalcev in njihove iztrebke, jih je najprej treba poškropiti z razkužilom, ki vsebuje klor; to naj deluje vsaj pet minut, potem je iztrebke in glodalce treba odstraniti, seveda ne z golo roko. Temu sledi ponovno razkuževanje in čiščenje teh prostorov, ki jih ne smemo pometati, da ne dvigujemo prahu. Okužba s hantavirusi oziroma mišja mrzlica se namreč širi zlasti z vdihavanjem prahu, v katerem so delci iztrebkov, sline, urina glodalcev – in, seveda, tudi virusi, ki povzročajo mišjo mrzlico,« je za zdravstveni portal povedala epidemiologinja.

Oboleli po okužbi, ki lahko povzroči zelo hudo okvaro ledvic, običajno dobro okrevajo

Akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pa izpostavlja, kako zelo nevarni so »hantavirusi, ki povzročajo hemoragično mrzlico z renalnim sindromom, ki je pri nas bolj poznana kot mišja mrzlica. V Sloveniji se z njimi srečujemo že štiri desetletja. In taka epidemična leta, kakršno je letošnje, smo zabeležili že nekajkrat, med drugim leta 2019. Ti virusi lahko povzročijo zelo hudo okužbo – lahko pride do zelo hude okvare ledvic, do ledvične odpovedi, do sistemskega vnetja, bolniki lahko končajo tudi na podpornem zdravljenju z dializo. Običajno pa potem, ko bolezen izzveni, vsi zelo dobro okrevajo.«

Zaščita je dokaj preprosta – če pravočasno prepoznaš nevarnost

In kakšne so posledice hitrega širjenja mišje mrzlice na klinični ravni? »Danes je, denimo, na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja hospitaliziranih osem bolnikov, kar pomeni, da so samo zaradi te bolezni zasedene zmogljivosti skoraj polovice enega oddelka. Nekaj jih zdravijo tudi na nefrološki kliniki, kjer hospitalizirajo bolnike s težjimi zapleti, tudi tiste, ki potrebujejo dializo. Smo pa doslej zaradi HMRS – poleg osmih pacientov, ki so trenutno v bolnišnici – hospitalizirali že blizu 70 obolelih, kar je izjemna dodatna obremenitev tudi za urgentno ambulanto; trudimo se, da bi velik delež bolnikov obravnavali ambulantno, kar pomeni, da pridejo na preglede, infuzije in laboratorijsko kontrolo,« poudarja infektologinja doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC.

Jasno je, da so na račun epidemije COVID razmere v družbi, zdravstvu in posledično tudi pri kliničnem delu še vedno zelo zapletene, zato je toliko bolj priporočljivo poznati ukrepe, s katerimi se je mogoče zaščititi pred okužbo s hantavirusom in preprečiti, da bi zboleli za mišjo mrzlico, ki lahko tudi ogrozi življenje obolelega.

»Zaščita je precej preprosta, seveda pa je treba prepoznati nevarnost,« se strinja doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, pri čemer izpostavlja osnovna pravila, ki jih je treba upoštevati pri čiščenju (domnevno) okuženih površin, ki jih je najprej treba prezračiti. »Trenutno so najbolj ogroženi gozdarji, vsi, ki veliko delajo na zemlji, kjer se zadržujejo miši in drugi glodalci – in vsi, ki v tem času čistijo kleti in podstrešja. Pri takem delu je po zračenju treba razkužiti oziroma dezinficirati področje, kjer so iztrebki oziroma kjer je mogoče zavohati urin glodalcev – za razpršilo lahko uporabimo tekočino z razmerjem ena (varikina) proti devet (voda); kjer vidimo iztrebke, s tem razpršilom obilno poškropimo, pustimo pet minut, nato obrišemo in počistimo. Sesanje prostora je odsvetovano, saj bi skozi filtre, ki niso visoko zmogljivi, lahko hantavirus še dodatno razpršili. Pri delu dihala zaščitimo z masko, uporabimo tudi gumijaste rokavice, ki si jih snamemo takoj, ko s tem delom prenehamo, in si temeljito umijemo roke.«

Portreti: Diana Zajec; simbolični ilustracija in fotografija: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.