Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete je epidemiološki službi v tem letu (do vključno 27. maja) prijavil 161 laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice oziroma hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS). Letos je za to akutno nalezljivo boleznijo pri nas zbolelo 108 moških in 53 žensk, zaradi katere so skorajda vsi potrebovali zdravljenje v bolnišnici; umrl ni nihče. Največ okuženih (40) je iz goriške regije, najpogosteje v starosti od 25 do 44 let (73); pri večini je bila dokazana okužba z virusom Puumala.

Pojavnost mišje mrzlice v zadnjem času opazno narašča, sodeč po številu doslej evidentiranih primerov te bolezni, ki so jo sicer pri nas prvič zabeležili leta 1954. K temu, da so se miši tako zelo namnožile, je pripomoglo minulo leto, v katerem je bukev izjemno dobro obrodila, kar se zgodi približno na šest let, lahko pa tudi zgolj na vsakih 12 let; takrat so zagotovljeni optimalni pogoji za namnožitev miši in ostalih glodalcev. Posledično pa se bodo namnožili tudi njihovi plenilci (kače, ujede).

Širjenje mišje mrzlice je pri človeku praviloma povezano z delom na vrtu ali na polju, z aktivnostmi v naravi in s čiščenjem tistih mest, kjer so bili opaženi glodalci ali njihovi iztrebki – najpogosteje so to kleti in podstrešja. Čeprav se mišja mrzlica na podeželju pojavlja pogosteje kot v mestih, je pogosta tudi v urbanih okoljih, kjer miši ali podgane onesnažijo oziroma okužijo predmete in hrano v kleteh ali skladiščih, lahko tudi stanovanjih.

Zato velja upoštevati nasvet: karkoli delate, karkoli počnete, pazite, da se izognete hantavirusom, ki povzročajo to akutno nalezljivo bolezen; med hantavirusi ločimo več antigensko različnih vrst, ki se razlikujejo tako po vrsti gostitelja kot po geografski pogojenosti. Znanih je več kot 25 antigensko različnih virusnih vrst – pri ljudeh bolezen povzročajo predvsem štirje: Hantaan, Seoul, Puumala in Dobrava.

V Sloveniji hemoragično mrzlico z renalnim sindromom oziroma tako imenovano mišjo mrzlico, ki jo prenašajo miši, podgane in voluharji, povzročata predvsem dva virusa, Puumala in Dobrava. 

Virus Dobrava je serotip virusa Hantaan; tako poimenovanje je dobil, ker so ga izolirali pri miših iz Dobrave pri Žužemberku, sicer pa na območju osrednje in vzhodne Evrope povzroča hudo hemoragično mrzlico z renalnim sindromom, pri kateri je umrljivost kar 16-odstotna.

Kako preprečiti okužbo z mišjo mrzlico

Ljudje lahko zbolimo z vdihavanjem virusov iz izločkov (slina, seč, iztrebki) miši, podgan ali rovk, s katerimi je okuženo okolje, hrana ali voda. In kako to preprečiti?

V naravi ne pijemo vode iz izvirov, ne poležavamo na golih tleh, kjer tudi ne puščamo hrane – in skrbimo za higieno rok.

Ključnega pomena je onemogočenje vstopa glodalcem v hišo, vendar to ni dovolj. Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je izjemno pomembno umivanje rok po vsakem opravilu, pri katerem v naravi pridemo v stik z zemljo ali s prahom, saj tako lahko pridemo tudi v stik z izločki glodalcev. Pri delu na vrtu je priporočljiva uporaba rokavic.

Poleg tega je treba poskrbeti za varno odstranjevanje odpadkov hrane; živila in pijače je treba hraniti v zaprtih posodah, da ne bi privabljali miši, saj tako lahko res učinkovito preprečimo prenos okužbe. V večjih stanovanjskih enotah, na primer v blokih, pa je nujno tudi redno izvajanje deratizacije. Glodalcem je treba preprečiti dostop v hišo oziroma stanovanje – tudi z odstranjevanjem odpadkov na tak način, da ne privabljamo živali.

Pred čiščenju prostorov, ki so bili dolgo zaprti, je treba prostor temeljito prezračiti – z odprtjem vseh oken in vrat za najmanj pol ure; v tem času se iz tega prostora umaknemo. Kadar so v prostoru miši ali »samo« njihovi iztrebki, ga z razpršilom, ki naj deluje najmanj pet minut, razkužimo; če razkužilo pripravimo sami, na eno enoto varikine dodamo devet enot vode.

V primeru, ko se, denimo, na ruralnem območju več poginulih miši pojavi v hlevu, pa je o tem nujno treba obvestiti veterinarsko službo. Na splošno pa velja, da je pri večjem poginu miši te treba zapakirati v biološko razgradljivo neprepustno embalažo in za nadaljnje ukrepanje prositi veterinarsko higiensko službo.

Akutna nalezljiva bolezen, ki je lahko tudi usodna

Kaj pravzaprav je mišja mrzlica, bolezen, ki se praviloma pojavlja v spomladansko-poletnih in jesenskih mesecih? Gre za nalezljivo bolezen, pri kateri se bolezenski znaki običajno pojavijo šele dva do štiri tedne po okužbi, razpon med okužbo in nastankom bolezni pa je lahko tudi drugačen, traja lahko od samo nekaj dni pa do nekaj mesecev. Bolezen se začne nenadoma – z vročino, mrzlico, močnim glavobolom ter bolečinami v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se tudi bolečine pri gibanju očesnih zrkel; očesne veznice so močno pordele, oboleli pa je v obraz rdeč, kot bi ga ožgalo sonce. 

Če gre za lažjo obliko bolezni, kmalu sledi ozdravitev, posledic ni.

Drugače pa je pri težkih oblikah prebolevanja te bolezni, kjer po nekaj dnevih visoke telesne temperature pride do tako imenovane hipotenzivne faze – nenadnega pada krvnega tlaka, bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in na sluznicah.

Težave se lahko stopnjujejo vse do akutne odpovedi ledvic (znaki: minimalno izločanje urina, prisotnost krvi in beljakovin v urinu), ko se pri obolelem močno poveča tudi pojavnost krvavitev. To obdobje, ki traja nekaj dni, je za bolnika lahko usodno.

Okrevanje (to se pri okuženi osebi pokaže kot poliurija, povečano izločanje urina) lahko traja več tednov oziroma več mesecev. 

Zdravljenje je simptomatsko oziroma podporno – za zniževanje povišane telesne temperature, preprečiti je treba dehidracijo. Obolelega je včasih treba priključiti na dializo. Cepiva za preprečevanje te okužbe (še) ni.

Bolezen se s človeka na človeka ne prenaša. Vsak, ki preboli mišjo mrzlico, postane imun nanjo.

Infografiki

V Sloveniji je letos prišlo do opaznega porasta hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS) oziroma mišje mrzlice, za katero človek zboli, če pride v stik z okuženimi izločki miši, podgan ali rovk. Bolezen se s človeka na človeka ne prenaša.

Pomemben je tudi podatek, na katerih območjih Slovenije trenutno najpogosteje prihaja do širjenja mišje mrzlice, akutnega obolenja, ki je za človeka lahko tudi usodno.

Na začetek članka

Ilustraciji: iStock; izvedba infografik: Zdravstveniportal.si

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.