Preventiva

Opičje koze (mpox) – kakšni so simptomi in kako se razlikujejo od znakov drugih virusnih obolenj, kako se odvija zdravljenje, v katerih primerih je smiselno cepljenje in kako dolgotrajna je kužnost obolelega

Okužba z virusom opičjih koz povzroča sicer redko virusno obolenje (mpox), ki pa je tako na stari celini kot na globalni ravni pomembnejši odtis pustilo pred dvema letoma. Takrat so bili prvič zabeleženi izbruhi te bolezni v državah, kjer pojavnost te močno nalezljive bolezni pred tem ni bila pogosta. Leta 2022 je bilo na ravni EU oziroma v državah evropskega gospodarskega prostora (EGP) prijavljenih več kot 20.000 primerov opičjih koz – pri čemer velja izpostaviti, da oboleli pred tem niso bili v endemičnih državah. Zdaj so v Afriki v porastu okužbe z drugim podtipom tega virusa (centralnoafriški podtip), kjer je tamkajšnji center za nadzor nalezljivih bolezni že razglasil izredne razmere; ta podtip povzroči težji potek bolezni, umrljivost je 10-odstotna, medtem ko je bila pri prejšnjem, zahodnoafriškem podtipu, do 1-odstotna. Prva primera izven afriške celine so v teh dneh potrdili na Švedskem in v Pakistanu.

Bolezni dihal

Kakšni so znaki tuberkuloze, ene najpogostejših in najsmrtonosnejših nalezljivih bolezni na svetu, ki je še vedno prisotna tudi v Sloveniji?

Tuberkuloza, včasih poimenovana tudi jetika ali sušica, je ena najpogostejših in najsmrtonosnejših nalezljivih bolezni na svetu. V Sloveniji še vedno ostaja prisotna, čeprav v nizkem deležu. Da njena pojavnost ni izginila z javno-zdravstvenega zemljevida, potrjujejo tudi podatki registra tuberkuloze, ki ga vodijo v sklopu Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Dober obet za obolele je, da je od letos na voljo že tretje zdravilo za zdravljenje najbolj trdovratnih oblik tuberkuloze, ki jo povzročajo sevi bacilov, večkratno odpornih na zdravila, namenjena zdravljenju te bolezni.

Preventiva

Opazen porast mišje mrzlice pri nas – kako preprečiti okužbo in kako prepoznati znake hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS)

Vsi ljubitelji narave, ki redno hodijo na sprehode, se vzpenjajo na bližnje vzpetine in obiskujejo hribovje, že vedo, da je letos tako imenovano mišje leto. In ne, ne gre za napoved snemanja novih prigod simpatičnega Ratatuja (enega najboljših animiranih filmov vseh časov Ratatouille), ampak za »poplavo« miši, s katerimi se med sprehodi pa tudi med delom na vrtu gledaš »iz oči v oči« – letos jih je res izjemno veliko in (še bistveno pogosteje kot sicer) pospešeno prenašajo mišjo mrzlico.

Znanost

Zakaj je pristop slovenskih raziskovalcev v iskanju cepiva proti COVID-19 inovativen na svetovni ravni in ali bo država znala ta potencial vrednotiti?

Tudi slovenski znanstveniki so se angažirano vključili v iskanje cepiva za zaščito pred okužbami s koronavirusom SARS-Cov-2. Vodja raziskovalne ekipe Kemijskega inštituta prof. dr. Roman Jerala je ob predstavitvi rezultatov razvoja in predkliničnega testiranja cepiva proti COVID-19, za kar je inštitut porabil 10.000- do 100.000-krat manj denarja, kot so za tovrstne raziskave namenili v ZDA, na Kitajskem ali v Rusiji, poudaril, da so kot znanstveniki preprosto morali prispevati drobec h globalnim prizadevanjem, da bi svet čim hitreje rešili ene izmed največjih medicinskih katastrof v zadnjih 100 letih, ki bo do konca leta ugasnila že več kot 1.000.000 življenj.

Ukrepi

Po 80 dneh zdaj tudi uradno konec epidemije, zdravstvo se vrača v »novo normalnost«, zaščitni ukrepi ostajajo v veljavi še naprej

Jules Verne je z romanom V osemdesetih dneh okoli sveta ustvaril pomembno delo, eno od mnogih, s katerimi je kot pionir leposlovnega znanstveno-fantastičnega žanra »pretresal« svoj čas z vizionarskimi napovedmi številnih dosežkov človeštva. Vzporednica z aktualnim dogajanjem je le hipni preblisk, zaznamovan z 80-dnevnim dogajanjem. Pa vendar – točno toliko je Slovenija potrebovala za premaganje epidemije novega koronavirusa, globalnega zdravstvenega izziva, s katerim se je človeštvo srečalo prvič v svojem obstoju. Z neznanko, ki je le streljaj od Slovenije ugasnila morje življenj, medtem ko smo se ji pri nas celovito postavili po robu. Tako hitro, da Slovencem, k sreči, njene usodnosti ni bilo treba občutiti v najbolj boleči obliki.

Ukrepi

Je res mogoče, da bodo kader v domovih za starejše šele zdaj poučili o pravilni uporabi zaščitne opreme?

Okužba z novim koronavirusom je danes v Sloveniji ugasnila drugo življenje. Kot je povedal minister za zdravje Tomaž Gantar, je tudi v tem primeru šlo za osebo, staro blizu 90 let, ki je imela številna spremljajoča obolenja, a vendar je bil končni vzrok smrti izguba boja s COVID-19. Tako se zdi edina razumna odločitev, da bodo odslej varovancem domov za starejše zagotovili odvzem brisov v domovih – po drugi strani pa skrb vzbuja napoved ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja, da bodo po današnjem dogovoru z ministrstvom za zdravje kadru pri vseh izvajalcih institucionalnega varstva (v domovih za starejše, v varstveno-delovnih centrih ter v centrih za usposabljanje, delo in varstvo) ponudili možnost, da jih poučijo o pravilni uporabi zaščitne opreme, »kar je zelo pomembno, saj se z nepravilno uporabo lahko naredi več škode kot koristi«. Mar to znanje ni predpogoj za delo s tako občutljivimi skupinami prebivalstva?

Ukrepi

Mladi zdravniki: »Bojimo se, da trenutni ukrepi za preprečitev širjenja okužbe z novim koronavirusom še vedno niso dovolj učinkoviti!«

Trenutno je pri nas 286 potrjenih okužb z novim koronavirusom. Epidemija se je razširila po vsej državi in po najverjetnejšem scenariju bo preobremenitev zmogljivosti v našem zdravstvenem sistemu v kratkem povzročila krč, ki se ga vsi bojimo. Zato je tako zelo nujno dosledno udejanjanje prav vseh zaščitnih ukrepov – v zdravstvu to pomeni kaskadno menjavo zaščitne opreme, ki pa je ni na voljo. Ne dovolj. V Zdravstvenem domu Kranj so bili danes tako rekoč tik pred tem, da do nadaljnjega tamkajšnja vstopna točka, namenjena odvzemu brisov pri sumu na okužbo z novim koronavirusom, preneha z delovanjem. Dopoldne so namreč imeli le še tri zaščitne maske. Opoldne je direktorica zdravstvenega doma Lili Gantar Žura za Zdravstveniportal.si povedala, da so po številnih urgencah vendarle dobili 200 kompletov zaščitne opreme, ki pa bo zadostovala le do konca tedna.

Ukrepi

Novi koronavirus: zaprtje meje z Italijo – sorazmeren ali prepozen ukrep?

Slovenija se je danes v sklopu ukrepov za preprečitev širjenja okužb z novim koronavirusom vendarle odločila za zaprtje meje z Italijo (za potniški promet), ki je sicer zaradi nezadržnega širjenja koronavirusa SARS-CoV-2 že pred tem razglasila karanteno za vso državo, vendar italijanski državljani kljub temu še naprej nemoteno prihajajo v Slovenijo – v restavracije, po nakupih, na rekreacijo ali v igralnice, ki pa so zaradi priporočenih zaščitnih ukrepov prav tako začasno zaprle vrata. V Italiji, kjer je doslej zaradi okužb (več kot 10.000) umrlo že 464 ljudi (po zadnjih podatkih ECDC), so zaprli vse izobraževalne ustanove. Pri nas vrtci in šole za zdaj še ostajajo odprti.

Ukrepi

Koronavirus: epidemiološka situacija se je od včeraj do danes močno spremenila, zato so končno vendarle v pripravi radikalnejši ukrepi, med prvimi je odpoved nocojšnjega koncerta Andree Bocellija

Tišina, ki se je v povezavi s podatki o pojavnosti in širjenju novih primerov okužb z novim koronavirusom pri nas vlekla zadnjih 24 ur, je danes odjeknila močno, a tudi pričakovano: tudi pri nas bo uvedena prepoved vseh večjih prireditev in prireditev v zaprtih prostorih. Pravočasno ali prepozno? Sklep, ki je še v pripravi, je bil objavljen danes in velja od 19. ure dalje. Že pred tem je bilo znano, da nocojšnjega koncerta slavnega tenorista Andree Bocellija v ljubljanskih Stožicah ne bo, kar se tiče Planice, pa je med verjetnejšimi scenariji ta, da se bo svetovni pokal v smučarskih poletih odvijal brez gledalcev.

Ukrepi

Kratko in jedrnato o ukrepih proti novemu koronavirusu – Nina Pirnat, direktorica NIJZ

Ker se na stari celini širjenje okužb z novim koronavirusom nadaljuje, je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) oceno tveganja za EU povečal na zmerno do visoko raven. V Sloveniji po doslej opravljenih 255 testiranjih (po včeraj objavljenih podatkih) nimamo nobenega potrjenega primera okužbe – pa tudi mreža zaščitnih ukrepov na nacionalni ravni je zdaj jasneje opredeljena. A kljub temu bi bilo utopično pričakovati, da se pri nas ne bodo v kratkem pojavili prvi primeri okužb s koronavirusom SARS-CoV-2, je v video pogovoru za Zdravstveniportal.si opozorila direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat.