Tudi sicer se v slovenski javnosti pospešeno odvijajo polemike o uporabi zaščitnih mask, ki naj bi bile po prepričanju številnih strokovnjakov v času epidemije priporočljive za vsakogar, pa jih niti za zaposlene v zdravstvu in drugih najbolj izpostavljenih sferah ni dovolj. »Nošenje mask naj bo v tem času del osebne kulture – tako, kot starejšemu na avtobusu odstopimo sedež, tako z nošenjem maske preprečimo širjenje okužbe z novim koronavirusom, ki je lahko usodno za najbolj ranljive skupine,« opozarjata zdravnika Matic Koželj in Darko Siuka s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike ljubljanskega UKC. 

Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa kljub tovrstnim opozorilom med ukrepi, s katerimi najučinkoviteje preprečujemo prenos okužbe, še naprej ostaja zapisano, da »splošna uporaba zaščitnih mask ni potrebna«. Zato sta omenjena zdravnika javno pozvala Slovence, tekstilne obrate, šiviljstva in krojaštva, naj se lotijo šivanja mask, da bi bile te na voljo tudi za civilno prebivalstvo – da si jih ljudje nadenejo, ko morajo oditi v trgovino, v lekarno ali v službo.

Na ministrstvu za zdravje so pripravili standarde za izdelavo respiratorjev in zaščitne opreme – da bi jih lahko začela izdelovati tudi slovenska podjetja, kajti »verjamemo, da imamo znanje in da so se naša podjetja sposobna povezati, se delno prestrukturirati in nemudoma začeti izdelovati to nujno opremo za najtežje bolnike,« so danes sporočili z ministrstva.

Zaščitna sredstva, ki jih ni dovolj, niti za zdravstvene delavce, še naprej ostajajo največja ahilova peta (samo)zaščitnega ukrepanja proti širjenju okužb. Nabava te opreme je zdaj centralizirana, ministrstvo za zdravje pa, kot pravi minister Gantar, skrbi za komunikacijo z zdravstvenimi ustanovami in na osnovi pridobljenih podatkov o aktualnih razmerah odloča, koliko opreme pripada določenemu izvajalcu. Tak pristop bo ostal v veljavi, dokler zaščitne opreme ne bo dovolj.

Zato na »terenu« vznika samoiniciativno ukrepanje – če ga ne bi bilo, bi bile razmere v Sloveniji trenutno najverjetneje bistveno drugačne. Poglejmo en sam primer, v katerem je sicer tudi apel za oddajo ali prodajo (po normalni ceni) tetra plenic, žičk, bombažne elastike: »Glede na dogajanje in napovedi, spremljanje črnih scenarijev z zaščitnimi sredstvi ter glede na to, da imamo v DEOS Centru starejših Notranje Gorice popolnoma novo in sodobno pralnico – šivalnico, smo se odločili, da bomo začeli šivati lastne pralne maske in maske za enkratno uporabo. Za zaposlene in stanovalce. Za vsak slučaj. Če zmanjka. Zagotovo bolje, kot nič.«

Kar se tiče zagotavljanja kakovostne in varne oskrbe v domovih za starejše, bodo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zbirali seznam potreb glede kadra in opreme ter ga vsak dan posredovali na ministrstvo za zdravje. To je socialno-varstvene zavode pozvalo, naj varovancem in njihovim svojcem omogočajo ohranjanje stika s pomočjo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije – in naj ob strokovni in etični presoji vendarle dopustijo (vnaprej dogovorjen) obisk varovancev, zlasti umirajočih. Domovi za starejše, ki se v zdajšnjih izrednih razmerah le stežka spopadajo s pomanjkanjem kadra, pa so k pomoči pozvali dijake in študente zdravstvene nege.

Nova pravila glede testiranja

Kot smo na zdravstvenem portalu že poročali, so se ponovno spremenila tudi pravila glede testiranja ob sumu okužbe z novim koronavirusom. Tako odslej velja, da se, četudi je klinična slika blaga, obvezno testira vse prebivalce, starejše od 60 let, ne glede na starost pa posameznike z več obolenji (tako imenovana komorbidnost) – krvni tlak, sladkorna bolezen, srčno-žilna obolenja, pljučne bolezni, ledvična obolenja in težje jetrne bolezni – ter vse osebe z imunskimi pomanjkljivostmi. V domovih za starejše bodo vzorce za testiranje jemale mobilne ekipe.

Pri vseh ostalih posameznikih, pri katerih se simptomi obolenja kažejo v blagi obliki, o testiranju presodi družinski zdravnik oziroma pediater – odločitev naj bo praviloma prav tako v prid testiranja.

Današnja slika epidemije

V Sloveniji, ki naj bi bila po podatkih projekta Imuno trenutno na stari celini na 3. mestu po številu opravljenih testov na milijon prebivalcev, so danes opravili 1088 testiranj oziroma doslej skupno 13.098 testiranj – danes je bilo pozitivnih 46 testov, kar pomeni, da je bilo do zdaj pri nas potrjenih 414 primerov okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2.

Danes mineva osmi dan od prve smrti, ki jo je na Slovenskem zahtevala epidemija novega koronavirusa – in danes smo izvedeli za drugo žrtev bolezni COVID-19.

Do danes je bil vsaj po en primer okužbe z novim koronavirusom potrjen v 104 občinah (v 49 odstotkih vseh slovenskih občin). Po dva primera ali več pa je bilo potrjenih v 54 občinah. 

Trenutno je hospitaliziranih 55 bolnikov, deset jih potrebuje zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

Kar se tiče zmogljivosti za intenzivno zdravljenje bolnikov, je v petih bolnišnicah na voljo 33 postelj. Poleg UKC Ljubljana, UKC Maribor in univerzitetne klinike na Golniku, kjer bolnike s COVID-19 zdravijo zdaj, so to še splošne bolnišnice v Celju, Novem Mestu in Murski Soboti, kjer bodo, če bo potrebno, zmogljivosti lahko povečali na 60 postelj.

Minister je do danes podpisal 280 odločb o karanteni. Za odvzem brisa še naprej deluje 16 vstopnih točk, pri čemer protokol ostaja nespremenjen: pacient po telefonu pokliče osebnega zdravnika, nakar ga ta, če je potrebno, napoti v eno izmed točk za odvzem brisa. Če se bodo razmere spremenile, pa je na začetek delovanja že pripravljenih dodatnih 14 vstopnih točk.

Fotografije – naslovna: iStock, pomoč Hrvaški: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.