»Položaj je skrajno resen. Z vključitvijo vseh kadrovskih in materialnih virov nam bo uspelo posledice pandemije zmanjšati na najnižjo možno raven – naloga prebivalstva pa je dosledno upoštevanje navodil pristojnih organov!« so v današnji izjavi za javnost slovenstvu sporočili zdravniki Marko Noč, Erik Brecelj, Krištof Zevnik, Gorazd Kalan, Blaž Mrevlje, Andrej Vranič, Andrej Robida, Samo Vesel, Janez Vodiškar, Matija Kališnik, Matija Krkovič, Matej Beltram in Igor Muževič. 

Omenjeni zdravniki, združeni v skupini zdravstvo.si, so lani jeseni družno opozorili na vse anomalije obstoječega zdravstvenega sistema, »ki škoduje našim bolnikom«, in se zavzeli za celovite spremembe, ki naj bi zdravnikom omogočile delovanje, pri katerem ne bodo iz dneva v dan prisiljeni prihajati »v nasprotje z etičnimi in strokovnimi načeli našega poklica«. Oporečniki obstoječega sistema danes poudarjajo, da se vsi in vsak posebej, doma in v tujini, spopadajo z izzivi, ki jih prinaša epidemija COVID-19 – vsem pa je skupno zavedanje, kako zelo pomembno je dobro organizirano javno zdravstvo, zlasti v času krize, kakršno je prinesel oziroma povzročil novi koronavirus. 

Pomagajo vsi zdravniki, brez izjeme

»V Sloveniji je zdravništvo prvo opozorilo na razsežnost in resnost problema epidemije COVID-19 in zahtevalo hitro in pravočasno ukrepanje oblasti. Pomembno vlogo je pri tem – poleg infektologov in zdravnikov na primarni ravni, družinskih zdravnikov, pediatrov in zobozdravnikov – odigrala tudi zdravniška zbornica. Žal je oblast reagirala prepočasi in prepozno. Šele z novo vlado so ukrepi dobili ustrezen pospešek,« pri čemer omenjena trinajsterica zdravnikov izpostavlja, da pri izvajanju ukrepov za zajezitev epidemije sodelujejo prav vsi zdravniki in drugi zdravstveni delavci, ne glede na njihov pravni status.

»Sodelujejo vsi – tisti, ki so zaposleni v javnem sektorju, državni uslužbenci kot tudi koncesionarji in popolni zasebniki. Vsi brez izjeme. Vsak po svojih najboljših močeh. Tako so, na primer, zdravniki zasebniki dali na razpolago vso zaščitno opremo, ki jo premorejo,« zato omenjeni zdravniki opominjajo, da je »epidemija COVID-19 še dokaz več, da slovensko zdravstvo potrebuje vsakega zdravnika in da vsak od nas lahko prispeva k izboljšanju in ohranjanju zdravja naših ljudi«.

Kako ukrepati proti dobičkarjem

Kot v vsaki krizni situaciji pa se tudi v tem primeru pojavljajo izkoriščevalci, ki želijo iz nesreče kovati dobiček.

Takim podjetjem, posrednikom in prodajnikom je padla sekira v med, ker je slovenska vlada sprva, v času zimskih počitnic, ukrepala uspavano, kot da gre za problem, ki je tako oddaljen od nas, da zadostujejo mila opozorila, ki pa so jih gladko preslišali vsi, ki so si zaželeli dopustovanja, pa čeprav »samo« v sosednji Italiji. Takrat so bile cene zaščitne opreme, ki je danes v vseh zdravstvenih ustanovah dobesedno življenjskega pomena, pogrešajo pa jo tudi v lekarnah in marsikje drugje – povsod pravzaprav, kjer so zaposleni neposredno izpostavljeni možnosti okužbe, ki lahko bodisi njih bodisi nekoga od njihovih bližnjih stane življenje –, sprejemljive. Kasneje, ko je bilo jasno, da zmanjkuje razkužil in da zaščitne opreme niti približno ni dovolj, so cene nekaterih izdelkov vrtoglavo narasle, dobava pa je bistveno bolj otežena. 

Zato omenjenih 13 zdravnikov opozarja tudi na takšno nedopustno prakso in zagotavlja, da slovenski bolnik ne bo več plen preprodajalcev: »Vsak sum vojnega dobičkarstva bomo preverili. Ukrepi proti dobičkarjem bodo strogi in daljnosežni.«

Kar pa se tiče ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, je povsem logično, da se bodo v prihodnjih dneh še stopnjevali – to je nujno, če želimo, da se Slovenija izogne izkušnji Italije, ki je postala žarišče širjenja koronavirusa SARS-CoV-2 po stari celini. 

Zamudi druženje in daj priložnost življenju

Zgornji graf prikazuje porast števila testiranih in obolelih v marcu, na tej povezavi pa si lahko ogledate število potrjenih primerov po slovenskih občinah. Največ okuženih je v Ljubljani, sledita Šmarje pri Jelšah in Metlika.

Ključno pri obvladovanju epidemije, ki je pri nas do danes (do 14. ure) zaznamovana s 7857 testiranji na okužbo, 273 potrjenimi okužbami in eno smrtjo zaradi zapletov pri prebolevanju bolezni COVID-19, v enoti intenzivne terapije pa je trenutno hospitaliziranih pet kritično bolnih, je, da prav vsakdo med nami prevzame svoj del odgovornosti zase, za svoje bližnje in za celotno družbo ter dosledno upošteva vse priporočene zaščitne ukrepe. 

Med temi ukrepi je ključnega pomena izogibanje druženju, kajti vsaka tovrstna priložnost lahko počaka – v konkretnem primeru, ko po izkušnjah Italije vemo, kako grozljive posledice ima lahko širjenje tega virusa, ki najbolj ogroža starejše in kronično bolne, ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, preprosto ne smemo zamuditi priložnosti, da širjenje te bolezni poskušamo zaustaviti s skupnimi močmi.

Le ignoranti in absolutni analfabeti ne zmorejo razumeti

Po drugi strani pa je neverjetno, da se v javnosti še vedno najdejo bodisi ignoranti bodisi absolutni analfabeti, ki ne zmorejo ali nočejo razumeti, koliko življenj lahko rešijo z upoštevanjem napotil, ki so jih vsa gospodinjstva ta teden v obliki zloženke prejela v poštne nabiralnike. Navodila so preprosta, od nas zahtevajo spremembo določenih navad in tudi razvad, kar pa je najmanjša cena, če nočemo, da se slovenski zdravstveni sistem pod bremenom obolelih s COVID-19, tistih, ki prebolevajo najtežjo obliko te bolezni, zlomi.

Pri tem se je tudi zgolj v mislih težko postaviti v kožo zaposlenih v zdravstvu, ki že zdaj delajo v nevzdržnih pogojih in so, tudi na račun splošne opešanosti in iztrošenosti sistema, med najbolj izpostavljenimi poklici, ki jim je (pa ne v tem primeru) treba izraziti vse spoštovanje. In vsem drugim, seveda, prav tako.

Bodo res potrebne smrtne žrtve?

Pri tem izzivu gre za resno preizkušnjo, ali je slovenstvo sploh še sposobno stopiti skupaj in ukrepati kot eden. Vzporednice z dogajanjem ob osamosvojitvi Slovenije se s prihodom nove vlade ponujajo že same po sebi – vendar trenutna javno-zdravstvena preizkušnja ni nič manj resnejša od osamosvajanja. Jasno je, da bo to dogajanje oslabilo vse države, tudi našo – od vseh nas pa je odvisno, kako težko bo to breme na Slovenskem in kako dolgo bomo potrebovali, da si bomo od njega opomogli.

»Verjetno bodo res potrebne smrtne žrtve, da bodo ljudje dojeli, da smo v primežu nevarnega virusa. V naši občini se še vedno najdejo hrabreži, ki ne upoštevajo navodil vlade in občine in prezirajo table s prepovedmi. Boli nas srce, da starši dovolite, da se vaši otroci igrajo na javnih otroških igralih – kljub prepovedi, ki je vidno označena!« je danes opozoril župan Lenarta mag. Janez Kramberger.

Kramberger vse, ki namerno prezrejo prošnje, nasvete, opozorila in zahteve za obnašanje, s kakršnim naj bi pripomogli k preprečevanju širitve okužb, opominja, da zdravstvena stroka trepeta v pričakovanju vrhunca epidemije, »vi pa jih hladnokrvno preslišite! Zdravstveni sistem bo zmogel oskrbeti zgolj določeno število bolnikov, presežka žal ne. Morda boste v tem delu tudi vi, vaši otroci, starši, babice in dedki ... Ampak takrat bo prepozno.«

Tisoč testiranj na dan v sistemu, ki diha na škrge

Sicer pa smo danes izvedeli, da kljub nedavnim spremembam algoritma testiranj slovenski laboratoriji ne preverijo prav nič manj testov kot prej, nasprotno – trenutno je vsak dan narejenih približno tisoč testov. Vzorce jemljejo obolelim, pri katerih mora zdravnik presoditi, ali potrebujejo hospitalizacijo ali ne; testirajo pa tudi že hospitalizirane paciente in varovance domov za starejše, pri katerih pride do okužbe dihal. Testiranj ne opravljajo več pri posameznikih, ki imajo blag prehlad; pri teh je po strokovni presoji prof. dr. Bojane Beović, ki kot zdravnica dela na infekcijski kliniki, sicer pa je tudi vodja strokovne skupine za podporo vladnemu kriznemu štabu, najbolj smiselno, da ostanejo doma, da ne bi širili okužbe, ne glede na to, kateri virus jo je povzročil. 

Država, zaznamovana z valom epidemije, ki mu ritem daje še vedno ne dovolj proučeni novi koronavirus, je v krču, na vseh področjih družbenega življenja. Zdravniki in njihove ekipe bedijo nad tem, da bi čim hitreje obvladali širjenje epidemije novega koronavirusa – istočasno pa se zavedajo, kako zelo ranljivo je v konkretnem primeru naše zdravstvo, ki že v »normalnih« okoliščinah kadrovsko, prostorsko in logistično diha na škrge.

Vsak naj se obnaša tako, kot da bi bil (že) okužen

Kot je danes poudaril minister za zdravje Tomaž Gantar, bi se tudi zaradi tega ali prav zato vsak med nami moral obnašati tako, kot da je že okužen, kajti uradni podatek o številu okuženih je najverjetneje v resnici petkrat presežen. Ob tem je bil kritičen tudi do Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), češ da je inštitut situacijo, povezano s širjenjem novega koronavirusa, napačno ocenil, zato smo v Sloveniji zamudili ključno obdobje za pravočasno in učinkovito ukrepanje, kajti število obolelih se vsak dan podvoji. Naš zdravstveni sistem pa ni prilagojen zahtevam, ki jih bo narekovalo naraščanje obolelih v obdobju epidemije.

Slovencem bo vlada v prihodnjih dneh ritem življenja določala z nadaljnjimi, še bolj drastičnimi ukrepi od zdajšnjih. Predvsem pa bo vzporedno treba skrbeti za saniranje posledic in stisk, ki vznikajo iz dneva v dan. Najprej se bo treba prebiti skozi prvo krizo – na področju zdravja in zdravstva, potem bo sledilo reševanje problemov na vseh področjih družbe, je po današnji seji razširjene zasedbe sveta za nacionalno varnost poudaril tudi predsednik države Borut Pahor, ki verjame v slovensko enotnost pri premagovanju krize. 

Res so prvič doslej na seji sveta za nacionalno varnost sodelovali vsi politični akterji, ne glede na barvo in prepričanje – in si bili edini, da je treba vztrajati pri doslednem upoštevanju zaščitnih ukrepov, ki bodo v prihodnje pomagali reševati življenja. Pahor pravi takole: »Težko bo. Morda bo celo zelo težko. Ampak na koncu nam bo uspelo.« Kot dodaja premier Janez Janša, pa bo v dneh, ki so pred nami, najprej treba poskrbeti za varnost, zdravje in življenja ljudi.

Zdajšnji »šok terapiji« bodo sledile resne posledice

Ne glede na resne posledice, ki bodo sledile zdajšnji »šok terapiji«, zaradi katere se bo gospodarska rast prepolovila, je zdajšnja faza najbolj kompleksna, izčrpavajoča, odgovorna in naporna. Poklon vsem, ki v teh življenjsko ogrožujočih razmerah rešujejo življenja in čakajo na boljše čase, ko bo na voljo dovolj zaščitne opreme, ko bodo vsi ljudje res razumeli in ostali doma, dokler plimovanje epidemije novega koronavirusa ne bo prišlo v stanje oseke in si bomo lahko vsi oddahnili.

Kako kmalu pa se bo to zgodilo? Težko je reči. Odvisno pa je od tega, po kakšni formuli bomo v tem prelomnem trenutku umevali, kaj pomeni biti Slovenec Slovencu Slovenec. Lahko si le želimo, da zmagajo pozitivni atributi, kajti le tako bo izid našega skupnega boja proti COVID-19 dober. In verjetno ga ni med nami, ki ne bi srčno upal, da se to zgodi čim prej.

Nazaj

Fotografije: naslovna, novinarska konferenca, Bled in Janez Kramberger: STA; fotografija igrišča: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.