»Naš zdravstveni sistem ima že brez novega koronavirusa veliko organizacijskih in kadrovskih težav. Število okuženih se iz dneva v dan eksponentno povečuje, statistične krivulje so povsem jasne in ob tem se lahko relativno natančno napove, kaj nas čaka. Še pred enim tednom je bilo vse odprto; družili smo se, ljudje iz Italije so se nemoteno gibali po Sloveniji, potovalni tokovi so bili odprti ...,« zato po prepričanju Danijela Bešiča Loredana, specialista ortopedske kirurgije, obstaja velika verjetnost, da se bo slovenski zdravstveni sistem pod pritiskom velikega števila resno obolelih zaradi okužbe z novim koronavirusom oziroma zaradi prebolevanja COVID-19 zlomil.

Posledično to prinese s seboj nevzdržne razmere za zdravljenje – preobremenjenost, izgorelost in zbolevanje strokovnega kadra, visoko stopnjo umrljivosti bolnikov s težko obliko bolezni COVID-19, zaradi zmanjšanja zmogljivosti v smislu ustrezne zdravstvene oskrbe pa tudi večjo splošno ogroženost ljudi v primeru urgentnih stanj.

»Kar se zdaj dogaja, je veliko večje od nas. Veliko je neznank in dosedanji odziv je bil prepočasen, da ne rečem napačen. Vsi smo celotno zadevo podcenjevali, verjeli, da se nas to dogajanje ne bo dotaknilo ... Zdaj se počasi zavedamo, da so razmere še kako resne; ljudje umirajo. V sosednji Italiji je stanje kaotično, mirno ga lahko opišemo z vojnim stanjem oziroma s stanjem katastrofe,« poudarja Bešič Loredan.

Zato je po njegovem prepričanju zdaj treba dati besedo strokovnjakom, specialistom intenzivne medicine, infektologom, pulmologom, upoštevati statistiko, narediti verjetnostne izračune in takoj ustrezno ukrepati, kajti »samo izjemna organizacija, vodenje, sprotno prilagajanje in sodelovanje vseh podpornih služb nam daje možnost, da skupaj zmanjšamo stransko škodo – umrljivost ljudi v časih, ki po definiciji spadajo v opis katastrofne medicine.«

• Poziv odločevalcem 1
• Poziv odločevalcem 2 

Za Slovenijo bo to najtežja preizkušnja po letu 1991

Gibanje je treba omejiti v celoti, je prepričan Bešič Loredan, ki je pobliže seznanjen s stanjem v Italiji, tovrstne izkušnje pa je pridobil tudi s sodelovanjem pri organizaciji Zdravniki brez meja. »Kitajska je ob pojavu novega koronavirusa ustavila življenje, poslala na ulice vojsko, na novo postavila ducat bolnišnic in po nekaj mesecih težkega boja jim je uspelo. Italija tega ne zmore, mi še manj. Rezultat lahko spremljamo iz dneva v dan ...«.

Kot pravi, je treba priznati napako (predolgo trajajoče podcenjevanje dejanskih razmer, ki nas utegne veliko stati) in takoj sprejeti res drastične ukrepe – za odpravo te napake, za zaščito ogroženih, za rešitev življenj ... »Za našo državo bo to najtežja preizkušnja po letu 1991; posledic v tem trenutku ne zna in ne more napovedati nihče. Danes smo nepripravljeni: dogodki nas prehitevajo, razmere nas presenečajo, počasi, a zanesljivo drsimo v kaos.« 

Danijel Bešič Loredan tudi opozarja, da Slovenija nima načrta, kako zdraviti in oskrbeti 1000 obolelih z različnimi stopnjami dihalne stiske – čez mesec dni pa po njegovem prepričanju lahko pričakujemo, da bo pri nas tovrstno strokovno pomoč zaradi novega koronavirusa potrebovalo 1000 ali morda celo več težko bolnih. 

V pismu, namenjenem predvsem predsedniku vlade in ključnim odločevalcem, pa zdravnik nagovori tudi vsakega med nami, z nasvetom, po zaslugi katerega je, če ga dosledno upoštevamo, mogoče preprečiti širjenje okužb in bolezni COVID-19, a ga mnogi še vedno ne jemljejo (dovolj) resno: »Upoštevajte navodila!«

Navodila so jasna. Če se je morda komu, zlasti starejšim, katero od njih izmuznilo iz spomina, jih zdaj lahko v miru prouči tudi v zloženki, ki so jo končno prejela vsa gospodinjstva na Slovenskem.

Zaradi COVID-19 je hospitaliziranih 29 bolnikov, dvema se stanje rapidno poslabšuje

Sicer pa je prof. dr. Bojana Beović, ki je v sklopu kriznega štaba odgovorna za strokovno ukrepanje, na današnji novinarski konferenci povedala, da je v Sloveniji trenutno zaradi COVID-19 hospitaliziranih 29 bolnikov, medtem ko jih je v zdravstveni oskrbi skupno 130 – večina jih je v domači samoizolaciji. 

Na infekcijski kliniki ljubljanskega UKC, ki (poleg mariborskega UKC in univerzitetne klinike na Golniku) sprejema bolnike s težjim potekom bolezni in je s širjenjem oddelka dobila dodatnih 20 postelj, trenutno zdravijo 14 pacientov s COVID-19 (njihova povprečna starost je 65 let); trije pacienti potrebujejo zdravljenje v intenzivni enoti, ostali so hospitalizirani na navadnem oddelku. Kot ob tem opozarja doc. dr. Mateja Logar, infektologinja z infekcijske klinike, »je stanje glede na naše izkušnje in izkušnje ostalih držav skrajno resno. Ne moremo se zanašati, da se ne bomo okužili, zato je treba upoštevati mnenje stroke in se dosledno držati navodil.«

V tem kontekstu UKC Ljubljana poziva vse Slovence, naj se v obdobju epidemije izogibajo nepotrebnim tveganjem, med drugim nevarnim športom, delu na višini ali delu v gozdu, kajti nujna zdravstvena oskrba utegne v prihodnje postati bistveno teže dostopna, zaradi pričakovanega povečanja priliva bolnikov s COVID-19 in posledično vedno bolj omejenih kadrovskih ter materialnih virov, med katerimi je tudi oskrba s krvjo.

Smo (šele) v zgodnji fazi epidemije

Zgoraj prikaz naraščanja števila testiranih in obolelih, na tej povezavi pa število potrjenih primerov po spolu in starostni skupini ter pregled okuženih po regijah.

Sorazmerno majhno število hospitaliziranih zaradi bolezni, ki se je razvila po okužbi z novim koronavirusom, namreč nikakor ni signal, da smo v Sloveniji lahko brez skrbi – nasprotno, to je znak, da smo (šele) v zgodnji fazi epidemije, zato v nastali situaciji noben Slovenec nima pravice, da bi se norčeval iz ukrepov, ki so v boju proti širjenju okužb z novim koronavirusom dokazano najučinkovitejši – navodila o zaščiti in izolaciji, o doslednem izvajanju higienskih ukrepov in razkuževanju ter izogibanju vsem socialnim stikom, druženju v živo. Zakaj?

Zato, ker po napovedih prof. dr. Bojane Beović »v naslednjih dneh lahko pričakujemo več bolnikov s hujšim potekom bolezni,« kajti virus zdaj že kroži med prebivalstvom, tako da ne gre več za posamična žarišča in prenose na bližnje kontakte. Pa tudi zato, ker je izolacija v tej fazi epidemije po oceni slovenske infektološke stroke bistveno bolj smiseln ukrep kot jemanje brisov, ki so lahko tudi lažno negativni. 

Nova dognanja o COVID-19

Raziskave poteka bolezni COVID-19 so namreč pokazale, da je inkubacijska doba od pet do šest dni, kar pa ni pravilo, kajti inkubacijska doba lahko izjemoma traja tudi 14 dni ali več.

Prav tako so infektologi in epidemiologi sprva predvidevali, da se, ko zbolimo, takoj pojavijo znaki bolezni, med drugim povišana telesna temperatura, kašelj, oteženo dihanje in bolečine v mišicah – vendar ni tako. Bolezen se lahko kaže tudi kot navaden prehlad – in tako tudi mine.

Najhuje pa je pri petih odstotkih obolelih, ki so zaradi zapletov pri prebolevanju te bolezni življenjsko ogroženi. Če je bolezen blaga, se bolnik pozdravi v enem do dveh tednih; če je huda, je pot do ozdravitve bistveno daljša in težja, traja od štiri do šest tednov. Od bolnikov, ki zaradi zapletov potrebujejo intenzivno zdravljenje, se jih pozdravi samo polovica.

»Bolezen COVID-19 je izjemno težko ločiti od drugih okužb dihal – je pa bistveno bolj nevarna. Medtem ko so otroci intenzivni prenašalci virusa pri gripi, pri novem koronavirusu to ni dokazano. Na splošno – kot se je pokazalo tudi na Kitajskem – otroci niso žarišče, kjer bi se bolezen začela. Zelo pa je pomembno, da zdaj, ko so otroci doma in virus kroži med prebivalstvom, poskrbimo, da se ne družijo in ne prenašajo virusa,« poudarja infektologinja Bojana Beović.

Trije od bolnikov, ki jih zdravijo na intenzivni terapiji, so v zelo slabem stanju; dvema se danes stanje, kot je povedala dr. Beovićeva, rapidno poslabšuje. Za umrlega pacienta pa je pojasnila, da je imel »številne kronične bolezni, ki so bile v terminalni fazi«. Zaradi okužbe z novim koronavirusom je oboleli dobil obojestransko pljučnico, ki je značilna za COVID-19 – in to je bil »neposredni vzrok za smrt bolnika, ki je sicer imel pred seboj še nekaj mesecev življenja«.

Od polnoči prepovedane številne dejavnosti, od gostinskih do frizerskih storitev

Da bi s čim celovitejšimi ukrepi preprečili širjenje novega koronavirusa in takšnih posledic bolezni COVID-19, je vlada na današnji dopisni seji sprejela odlok, s katerim udejanja že napovedane ukrepe in do nadaljnjega prepoveduje izvajanje gostinske in nastanitvene dejavnosti, velnesa, športno-rekreacijskih, kinematografskih, kulturnih, frizerskih, kozmetičnih in pedikerskih storitev. Skratka, vrata morajo zapreti v vseh dejavnostih, kjer prihaja do tveganj za prenos okužbe z novim koronavirusom.

Še naprej bodo odprte prodajalne z živili, tudi prodaja domačih pridelkov na kmetijah bo dovoljena. Odprte bodo lekarne, prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, kmetijske prodajalne, bencinski servisi, banke in pošte. Še naprej bodo delovale dostavne službe, odprti bodo kioski in trafike.

Odlok začne veljati danes opolnoči, nakar mora Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v roku 24 ur izdati priporočila glede števila kupcev, ki so lahko naenkrat (glede na kvadraturo) prisotni v prostoru, v katerem se izvajajo omenjene storitve oziroma dejavnosti. 

Vlada je izdala tudi odlok o razporejanju zdravnikov, ki so (še) brez licence; odlok je sicer v veljavi že od včeraj zvečer. Zdravnike – sekundarije in specializante – bodo do nadaljnjega vključili v »izvajanje ukrepov za preprečevanje, obvladovanje in odstranjevanje posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19«. Zdravniki brez licence bodo strokovno delo opravljali pod nadzorom neposrednega mentorja, ki bo odgovoren za njihovo delo. 

EU se je v razmerah, ki jih narekuje pandemija okužb s koronavirusom SARS-CoV-2, odločila za zaprtje zunanjih mej (razen z Islandijo, Švico, Norveško in Veliko Britanijo) ter za prepoved izvoza ključne medicinske in zaščitne opreme za boj proti COVID-19.

Kar se tiče pomanjkanja zaščitne opreme pri nas, naj bi Slovenija do srede dobila poldrugi milijon zaščitnih mask. V blagovnih rezervah je prehranskih in tudi drugih življenjsko nepogrešljivih artiklov toliko, da ti zadoščajo za nekaj mesecev. Sicer pa se bo jutri v najširši sestavi doslej sestal svet za nacionalno varnost, na katerega so vabljeni tudi trije predsedniki – države, državnega zbora in državnega sveta –, vodstva opozicijskih strank ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. 

Pregled okuženih po regijah

Nazaj

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.