Dopolnitev članka z aktualnimi ukrepi, sprejetimi 15. marca

Povezava

Krizni štab je na nocojšnji večerni seji sprejel nekaj novih ukrepov: v noči z nedelje na ponedeljek bo začasno povsem zaustavljen javni avtobusni in železniški potniški promet, enako velja za gondole v smučarskih središčih. Sledila bo prepoved delovanja lokalov ... Toda ni je prepovedi, ki jo bodo ljudje upoštevali stoodstotno, če se sami ne bodo tako odločili. Vendar v primeru epidemije in pandemije novega koronavirusa ne gre za pravico do demokratičnega odločanja, ampak za odgovornost do sebe in drugih, zlasti do starejših, kronično bolnih, pri katerih v boju z oslabljenim imunskim sistemom COVID-19 z lahkoto zmaga. Zato tudi ni opravičila, ki bi upravičilo arogantno obnašanje mnogih, ki se iz te bolezni norčujejo v smislu, da gre le še za eno od nedolžnih viroz, ki smo jih ničkolikokrat preboleli. Da temu ni tako, potrjuje 143.247 okužb z novim koronavirusom po vsem svetu in 5407 umrlih zaradi COVID-19 (današnji podatki za Slovenijo niso vnešeni, pri smrtih je navedena številka nič).

Sinoči imenovana vlada se je celovitega ukrepanja za obvladovanje širjenja novega koronavirusa lotila že na nočni konstitutivni in krizni seji, na kateri je med drugim ustanovila krizni štab, ki naj bi poskušal upočasniti širjenje novega koronavirusa po Sloveniji. Krizni štab je na sobotni večerni seji sprostil celotno količino zaščitne opreme iz blagovnih rezerv, s katero bodo prednostno omogočili zaščito v zdravstvenih ustanovah in domovih za starejše.

V nadaljevanju pa bodo na Slovenskem vrata začasno zaprli izvajalci nenujnih storitev. Ukrepi bodo začeli veljati takoj, ko bodo pripravljene in objavljene uredbe – v resnici pa takšno spremembo, ki je v primeru epidemije novega koronavirusa, sredi katere smo se znašli, dobesedno življenjskega pomena, lahko vsakdo med nami sprejme in jo začasno »živi« tudi brez uradnih navodil.

Ključni ukrepi kriznega štaba

Ne glede na vse ukrepe, ki jih je vlada že in jih še bo sprejela, pa, kot so na današnji novinarski konferenci poudarili predsednik vlade Janez Janša, minister za zdravje Tomaž Gantar in prof. dr. Bojana Beović (kot zdravnica dela na infektološki kliniki, v kateri so včeraj vse zmogljivosti sprostili za bolnike s COVID-19, ki bodo v prihodnje potrebovali hospitalizacijo), še naprej absolutno najpomembnejši ukrep (poleg higienskih) ostaja odpovedovanje socialnim stikom oziroma samoizolacija. To ne pomeni, da bi, če smo zdravi, morali ostati doma – nasprotno, priporočljivo je, da se odpravimo v naravo, na kolo ali na sprehod, na svež zrak. 

»Nobena prepoved, nobena zaukazana karantena ni stoodstotna, če ljudje tega ne jemljejo resno,« poudarja premier Janša. Toda čeprav se v Sloveniji pozivanje k začasni ugasnitvi javnega življenja vrsti že tako rekoč ves teden, a še vedno ni tako. Zato je zdravstveni minister Tomaž Gantar zdajšnjo situacijo, ko naj bi se res vsakdo med nami izogibal druženju na javnih mestih in tako pripomogel k preprečevanju prenosa okužb na najobčutljivejše posameznike v družbi, najsi bodo to starejši ali kronični bolniki, ilustriral s konkretnim primerom – z današnjim dogajanjem v Piranu, kjer so bili lokali polni obiskovalcev. Zato naj bi v kratkem do nadaljnjega obveljala tudi splošna prepoved delovanja lokalov.

Podobno kot v Piranu pa je tudi v trgovinah z živili (druge so v teh dneh tako ali tako v glavnem prazne) ali na živilskih tržnicah, kjer ni poskrbljeno, da bi bilo med kupci na voljo toliko prostora, kolikor je najmanjša priporočena razdalja (poldrugi meter), na katero se v času epidemije velja umakniti od drugih ljudi, da se zaščitimo pred prenosom okužbe z novim koronavirusom. 

V prihodnjih dneh naj bi zdajšnje ukrepe z novimi (administrativnimi) odločbami še zaostrili; o tem je danes dopoldne med drugim tekla beseda v sklopu podporne skupine za zdravstvo. Ta skupina bo v prihodnje sodelovala s kriznim štabom, v sklopu katerega bodo poskušal upočasniti širjenje koronavirusa SARS-CoV-2; skupino za zdravstvo vodi specialistka infektologije prof. dr. Bojana Beović. 

Mladi zdravniki pisali vladi

Nova vlada je nekaj ukrepov sprejela že včeraj ponoči, nekatere so pripravljali še danes, za večerno sejo kriznega štaba, kjer bodo najverjetneje razpravljali tudi o dopisu Mladih zdravnikov Slovenije. Ti so danes zvečer namreč na vlado poslali poziv in prošnjo, naj poskrbi, da bodo zaposleni v zdravstvu pri svojem delu zaščiteni z ustrezno zaščitno opremo – takšno, kakršna mora biti ta po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

V dopisu so zdravniki pod vtisom fotografij včerajšnje nočne vladne seje, na katerih so vsi ministri imeli zaščitne maske, med drugim zapisali: »To, da imajo na seji vlade najkakovostnejše zaščitne maske FFP3, ki jih v zdravstvenih ustanovah sploh nimajo ali pa jih nimajo dovolj, je sicer razumljivo z vidika zaščite vlade, je pa, milo rečeno, v posmeh zdravstvenim delavcem, ki smo v stiku z okuženimi ljudmi.« Mladi zdravniki se zavedajo, da bo v prihodnje potrebna tudi improvizacija, a prav zato od vlade pričakujejo čim hitrejšo zagotovitev zaščitne opreme, kajti »prosimo, da se zaščiti tiste, ki zaščito nujno potrebujemo za opravljanje svojega dela, in ne tiste, ki to počnejo 'za vsak slučaj'.«

Povezava na dopis vladi

Sicer pa so od danes zjutraj že zamrznjene cene zaščitnih sredstev, določene so prioritete za nakup najbolj nujnih zaščitnih sredstev in opreme, ki je predvsem v zdravstvu ne sme primanjkovati. Vlada je sprejela tudi odločitev za povečanje blagovnih rezerv. 

Tudi državni proračun za to leto je zamrznjen, kajti po premierovih besedah je bilo včerajšnje stanje v proračunu 12 milijonov evrov, kar v primeru večjih potreb zaradi porasta zbolevnosti za COVID-19 po njegovi oceni ne bi zadoščalo niti za eno uro. Z zamrznitvijo vseh nenujnih proračunskih injekcij je zdaj ustvarjena rezerva v višini približno 400 milijonov evrov.

V kratkem se bodo povečale zaloge zaščitnih sredstev, navsezadnje postopki glede naročanja in dobave tako ali tako že tečejo. Tudi v sklopu današnje primopredaje med Alešem Šabedrom in Tomažem Gantarjem je bila ključna tema epidemija novega koronavirusa. 

Primopredaja na ministrstvu za zdravje

Kar se tiče ukrepov za njeno obvladovanje, je Tomaž Gantar na novinarski konferenci izpostavil angažma svojega predhodnika, ki je Gantarju danes povedal, da je bil resor zdravstva pri reševanju te kompleksne problematike prejkone prepuščen samemu sebi, zato se je prejšnji zdravstveni minister spopadal tudi z resnimi težavami pri naročanju opreme. Navsezadnje je bil Šabeder, da bi preprečil poskuse okoriščanja nekaterih proizvajalcev, dobaviteljev oziroma prodajalcev, primoran sprejeti tudi uredbo o prepovedi prometa z razkužili. 

Po danes uveljavljeni uredbi o zamrznitvi cen razkužil tega problema ne bo več; kar se tiče opreme, pa po Gantarjevi oceni »trenutno stanje ni zavidljivo, vendar se odpirajo številne možnosti za pravočasno zagotovitev zaščitnih sredstev.« 

Strokovni fokus: nič več iskanja okužb, sprememba diagnosticiranja

Prihaja pa tudi do bistvenega preobrata pri ukrepanju na strokovni ravni, ki so ga v bistvu predstavniki stroke – Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in ministrstva za zdravje – napovedali že na zadnji novinarski konferenci prejšnje vladne ekipe včeraj. Odslej ne bomo več priča vsakodnevnemu navajanju podatkov o porastu števila okuženih; teh je bilo sicer danes 181. 

Ključni podatek za oceno situacije v zvezi s širjenjem virusa ne bo več podatek o številu posameznikov, ki so imeli pozitiven izvid laboratorijskega testa, ampak število posameznikov, ki bodo za boleznijo COVID-19 resno zboleli. Prehod na tovrstno ocenjevanje, ki naj bi bilo bistveno realnejše, naj bi bil, kot poudarja dr. Bojana Beović, v tej fazi edino strokovno smiseln, omogoča pa tudi realnejše razporejanje vseh zmogljivosti.

»O spremembi diagnosticiranja bolnikov s COVID-19 smo se pogovarjali že nekaj dni, kajti v Sloveniji smo prešli v fazo epidemije, ko je pri širjenju bolezni popolnoma nemogoče izslediti vse kontakte, zato se bomo usmerili v skrb za bolnike,« poudarja prof. Beovićeva. Odslej bodo v bolnišnici zdravili le tiste bolnike, ki bodo prebolevali bolezen v težji obliki – sicer pa velja, da bodo bolniki med prebolevanjem okužbe dihal za dva tedna doma, v (samo)izolaciji.

Podobno bo tudi pri zdravstvenih delavcih, pri katerih bodo ukrepali glede na okoliščine, ki jih bo narekovalo širjenje bolezni. Praviloma bo oboleli prav tako ostal doma dva tedna – če pa ga na delovnem mestu (glede na načete zmogljivosti slovenskega zdravstva) ne bodo mogli pogrešiti, ga bodo testirali na okužbo z novim koronavirusom; če bo test negativen, bodo v skladu z doktrino odločili, kako dolga naj bo odsotnost obolelega. 

Seveda se v zvezi z obvladovanjem novega koronavirusa odvijajo ukrepi na različnih področjih in ravneh. »Danes lahko ugotovimo, da se število okuženih pri nas povečuje podobno kot v Italiji, z eksponentno rastjo. Ukrepi, ki jih bomo še sprejeli, so nujni, da bomo prebrodili težko krizo, ki je bila na začetku močno podcenjena,« poudarja minister za zdravje Tomaž Gantar.

Sicer pa naj bi bil do srede prihodnjega tedna dogovorjen tudi režim glede tranzita (ne le na ravni Slovenije), kajti v tovornjakih, ki so obtičali v zastojih, prevažajo tudi zaščitno opremo, surovino za izdelavo te opreme ali druge stvari, ki jih bolnišnice nujno potrebujejo.

Jutri je v načrtu sestanek z vodstvenimi predstavniki bolnišnic in zdravstvenih domov, v ponedeljek pa z direktorji domov za starejše, kajti prav starejši so v primeru COVID-19 najbolj ogrožena skupina prebivalstva. »Moramo se namreč organizirati na način, da bodo zaposleni v teh ustanovah lahko kos izzivom, ki nas čakajo, in da bomo našli dodatne delavce, ki bodo dovolj usposobljeni, da bodo pri tem pomagali,« poudarja Jelko Kacin, ki so ga nocoj imenovali za uradnega govorca vladnega kriznega štaba.

Prikaz naraščanja števila testiranih in okuženih

Prikaz okuženih po regijah

​

​

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.