»Če se nekdo odpravlja na pot, bi mu prav gotovo svetovala, naj pretehta, kako pomembna je pot in kakšna je po drugi strani nevarnost, da bi v državi, v katero potuje, lahko prišlo do okužbe,« je v video pogovoru za Zdravstveniportal.si poudarila prof. dr. Bojana Beović in na nekatere ključne dileme, ki se pojavljajo v javnosti, odgovorila ne le s strokovnim nasvetom, ampak tudi z osebno izkušnjo.
Novi koronavirus je zagotovo med ključnimi izzivi, ki se mu je danes znanost prisiljena pospešeno posvečati. Vprašanj je veliko, odgovorov malo. Virus SARS-CoV-2 je za zdaj še vedno enigma, za katero so v veljavi zgolj priporočila. Pa tudi pri teh priporočilih – že v komunikaciji s strokovno javnostjo, kaj šele s prebivalstvom nasploh – nemalokrat pride do kratkega stika, kar lahko opažamo iz dneva v dan, zato je povsem razumljivo, da ljudje pogrešajo preproste, jasne, nedvoumne informacije.
Upam, da bo odgovore na vsaj nekatera bistvena vprašanja prinesel video intervju z zdravnico in profesorico Bojano Beović, ki je v preteklosti vodila tudi zdravstveni svet, najvišji posvetovalni organ ministra za zdravje, pred kratkim pa se je odločila kandidirati za predsednico zdravniške zbornice. Sodeluje tudi v številnih strokovnih forumih in združenjih – in se, seveda, ukvarja z vprašanji, ki jih na zdravstvene sisteme po vsem svetu naslavlja novi koronavirus.
Pot, ki sem jo opravila v zadnjih treh dneh – prek istanbulskega letališča v Izrael in nazaj, kjer verjetno potujejo tudi ljudje, ki so okuženi z novim koronavirusom – ni prinesla prav nobene nove informacije. Presenečena sem, ker je zelo malo ljudi uporabljalo maske, morda eden od stotih.
Če se nekdo med nami odpravlja na pot, bi mu prav gotovo svetovala, naj pretehta, kako pomembna je pot in kakšna je po drugi strani nevarnost, da bi v državi, v katero potuje, lahko prišlo do okužbe.
Nekoliko je postalo neprijetno, kajti če v letalu nekaj ljudi zakašlja, se drugi obrnejo k njim, pa četudi zakašljajo le zato, ker se jim je zaletel požirek vode ali kave.
Vseeno pa je smiselno, da stopimo korak, dva stran od bolnikov in se ne zadržujemo v gneči, kolikor je to mogoče.
Treba se je zavedati, da vsega o prenašanju novega koronavirusa še ne vemo – ne vemo, kako se virus v dihalih izloča, koliko so kužni ljudje, pri katerih je ta virus prisoten v dihalih ... –, zato dokončnih odgovorov ne znamo dati.
Kaj bi svetovali nekomu, ki se odpravlja na pot in ki se ne bo mogel izogniti množicam ljudi na letališčih? Je smiselno, da uporabi masko – ali naj skrbi zgolj za osnovne higienske ukrepe za preprečitev okužbe?
Tisto, kar bi si v tem trenutku želeli od zdravila, je, da bi lahko zmanjšali količino virusa na bolniku – da bi torej zmanjšali prenos na druge bolnike oziroma da bi, podobno kot pri gripi, to zdravilo tudi ščitilo pred okužbo.
Pri razvoju zdravil skupine, v katere spadajo starostniki ali ljudje s kroničnimi obolenji, niso vključeni.
Po statistični verjetnosti najbrž ne bo ostalo pri tem, da v Sloveniji nimamo niti enega človeka, okuženega z novim koronavirusom.
Splošna ideja v Sloveniji je, da bi bolnike, če se le da, 'zajezili' tam, kjer živijo, da ne bi prišlo do tako nepričakovanega razsoja okužb kot v Italiji.
Prostorske in kadrovske razmere slovenskega zdravstva že dolgo niso najbolj rožnate – in to se v takih situacijah, seveda, pokaže. Seveda bomo naredili vse, da to ne bo vplivalo na obravnavo bolnikov, na potek epidemije, je pa delo v takih, do neke mere vendarle improviziranih razmerah, bistveno težavnejše.
Slovenci smo vedno zelo učinkoviti in složni, kadar imamo zunanjega sovražnika – in novi koronavirus je neke vrste zunanji sovražnik, ki nas bo, upam, poenotil.
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
