»Slovenski zdravstveni sistem je že sicer deloval na minimumu – nimamo nobenega rezervnega kadra, nobenih rezervnih scenarijev. Upam, da do popolnega kolapsa ne bo prišlo, težko pa napovem, kaj se bo zgodilo – vse, kar delamo zdaj, delamo zato, da bi se takšni možnosti izognili,« je v video pogovoru, posnetem danes dopoldne, za Zdravstveniportal.si povedala direktorica Zdravstvenega doma Kranj, ki je sicer takrat kot dežurna zdravnica delala na Brniku, v sklopu helikopterske nujne medicinske pomoči.

Lili Gantar Žura; video intervju o pomanjkanju zaščitne opreme na vstopni točki v ZD Kranj je bil posnet danes dopoldne na Brniku

»Zaščitne opreme imamo zelo malo – kljub temu, da smo jo kot zdravstveni dom pri naših dobaviteljih začeli naročati že prvi delovni dan v januarju. Vendar opreme ni mogoče dobiti pri nobenem dobavitelju, zato iščeš druge možnosti, pokličeš prijatelje in poskušaš dobiti vsaj minimalno standardno opremo. Poudarila bi, da nihče od naših zaposlenih ne dela brez opreme, ki jo potrebuje – če se bo to zgodilo oziroma če nam bo opreme zmanjkalo, pa bomo vstopno točko zaprli,« je odločena Lili Gantar Žura.

Vmesna rešitev – 200 zaščitnih mask, ki jih je kranjski zdravstveni dom dobil v sredo – bo zadoščala do konca tedna. »Žal mi je, da je dobava opreme odvisna od prodornosti in iznajdljivosti direktorja – tako sem, denimo, opremo dobila jaz, medtem ko nekaterim to ni uspelo. Trenutno se torej za zaščitno opremo za zdravstveni dom dogovarjam po zasebnih kanalih, kajti verjetno težko računamo na ministrstvo za zdravje; ko smo ugotovili, da bodo nastale resne težave, saj opreme kljub zgodnjemu začetku naročanja nikakor nismo mogli dobiti, smo navezali tudi stik z ministrstvom za zdravje. Takrat so nam zagotovili, da je te opreme dovolj v rezervah,« poudarja sogovornica.

Žal se je kasneje pokazalo, da temu ni tako. Toda zdaj se po oceni Lili Gantar Žura resorno ministrstvo zelo trudi, da bi opravilo ključne težave, ki v času epidemije otežujejo kakovostno in varno delo v zdravstvu. »Vendar vem, da imamo prav vsi težave z dobavo opreme – nekateri direktorji so me poklicali, da bi izvedeli, kako mi je sploh uspelo priti do zaščitne opreme.«

Kranjski zdravstveni dom je eden tistih, kjer je pomanjkanje zdravnikov najbolj vnebovpijoče. »Tega problema nismo čudežno rešili, se pa zelo trudimo,« poudarja sogovornica in pove, da bi že zdaj lahko dobili okrepitev, z zdravnicama iz Srbije in iz BiH, vendar je bilo zaradi razmer, ki jih narekuje epidemija oziroma pandemija novega koronavirusa, treba postopek okrepitve zdravniških zmogljivosti ustaviti.

Zdravniki sicer zaradi epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 delajo v bistveno spremenjenih razmerah. »Vsi vemo, da to ni dobro. Slabe posledice takšnega pristopa se bodo pokazale čez določen čas, toda v danih razmerah ne gre drugače,« ocenjuje direktorica zdravstvenega doma Kranj, ki sicer zagotavlja, da smo v Sloveniji z ukrepanjem za obvladovanje okužb z novim koronavirusom »v bistvu začeli pravočasno, kajti vsi ukrepi – omejitev gibanja v zdravstvenem domu, uvedba vstopnih točk in triaže – prispevajo k zmanjševanju razsežnosti epidemije. Verjetno je kar nekaj okuženih, ki jih nismo zajeli; navodila za jemanje brisov so spremenjena, brisov ne jemljemo kar 'vsevprek', kot je bilo prej.«

Na kranjski vstopni točki so se zaradi spremenjenih navodil danes srečali tudi z ekscesnim primerom. Pri občanu, ki ni imel znakov, značilnih za okužbo z novim koronavirusom in je gladko prezrl veljavni protokol (telefonski pogovor z osebnim zdravnikom), je zaradi žaljivega vedenja potem, ko na vstopni točki niso ugodili njegovi zahtevi po testiranju, morala posredovati policija. Na splošno pa direktorica zdravstvenega doma ocenjuje, »da so navodila zdaj boljša, kajti pacienti ostanejo doma in ne hodijo naokoli ter tako ne širijo koronavirusa.«

Po njeni oceni nas višek epidemije še čaka, »kajti verjetno bodo zdaj začeli zbolevati vsi tisti, ki so prišli v stik z okuženimi. Predvsem pa nas čaka višek zbolevanja pri starejših, kroničnih bolnikih, pri katerih se pričakuje poslabšanje po sedmih do desetih dneh. Upam, da bomo to sicer malo zajezili, vendar nas vseeno čaka še veliko dela.«

In kako bo dodatne obremenitve prenesel sistem, v katerem pogoji za delovanje že v običajnih razmerah niso optimalni? »Slovenski zdravstveni sistem je že sicer deloval na minimumu – nimamo nobenega rezervnega kadra, nobenih rezervnih scenarijev. Upam, da do popolnega kolapsa ne bo prišlo, težko pa napovem, kaj se bo zgodilo – vse, kar delamo zdaj, delamo zato, da bi se takšni možnosti izognili.«

319 potrjenih primerov

Do 14. ure je bilo v Sloveniji po skupno 9860 opravljenih testiranjih 319 potrjenih primerov okužbe z novim koronavirusom.

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je hospitaliziranih 21 bolnikov s COVID-19 – 19 na navadnem oddelku, pet v intenzivni enoti; 13 obolelih spremljajo s pomočjo telemetrije, več kot 80, ki so v samoizolaciji, dobiva strokovne nasvete po telefonu.

Bolnike s COVID-19 zdravijo tudi v UKC Maribor (hospitaliziranih je 14 bolnikov, dva potrebujeta intenzivno terapijo) in v Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergije na Golniku, medtem ko je jeseniška splošna bolnišnica danes opozorila, da za hospitalizacijo okuženih z novim koronavirusom nimajo ne ustreznih zmogljivosti niti nujno potrebne opreme, resorno ministrstvo pa pozvala, naj začasno ustavi energetsko sanacijo bolnišnice. 

Bolniki, ki bolezen prebolevajo doma, imajo jasno navodilo: če imajo povišano telesno temperaturo, naj vzamejo paracetamol; če se pojavi težko dihanje, krvav kašelj ali jih začne tiščati v prsih, pa morajo takoj poklicati osebnega zdravnika ali na infekcijsko kliniko.

Oblačila okuženih s koronavirusom SARS-CoV-2 je treba prati na temperaturi 60 stopinj, zadostuje uporaba običajnih pralnih praškov.

Do zaščitnih mask iz vseh možnih virov

Število okužb narašča, potrebe po zaščitnih maskah, ki jih najnujneje potrebujejo zaposleni v zdravstvu, se povečujejo. V logistični center civilne zaščite je sicer prispelo 500.000 zaščitnih mask, do konca tedna naj bi jih prejeli še 300.000. Pričakovane večje dobave zaščitnih mask v Slovenijo ne bo, kajti policija je ugotovila, da je šlo za prevaro in poskus okoriščanja podjetja iz Bosne in Hercegovine.

Najnujnejšo zaščitno opremo so danes že poslali v zdravstveni dom v Šmarju pri Jelšah, kjer je veliko okuženih, prav tako v zdravstveni dom v Metliki in na vse vstopne točke za testiranje po Sloveniji.

V UKC Ljubljana, kjer je sicer trenutno na voljo zaloge zaščitnih sredstev, so se, denimo, znašli tako, da jim šivilje pripravljajo pralne zaščitne maske – tako ne bodo povsem odvisni od nabav. Poleg zaposlenih, ki v tem času omogočajo čim bolj nemoteno dogajanje na ključnih področjih družbene infrastrukture, so med upravičenci do zaščitne opreme so sicer tudi taksisti (maske), zaposleni v trgovinah z živili (maske, očala), prostovoljne in poklicne gasilske enote (maske), komunalni delavci (maske, očala), pralnice perila in čistilnice (maske, očala, rokavice), Rdeči križ in Karitas (maske, rokavice), center za pomoč na domu (maske, rokavice) in pogrebna podjetja (maske, očala, rokavice, zaščitne obleke).

Kot pojasnjuje premier Janez Janša, dobave mask in druge zaščitne opreme ni mogoče izvesti tudi zaradi administrativnih ovir, kajti državne in tudi lokalne oblasti v EU in drugod v paniki, ki jo narekuje pandemija novega koronavirusa, blokirajo transporte in pretovarjanja, najsi bo to na letališčih ali na mejah. Zato Janša v tej fazi poziva podjetja, naj, če imajo dodatne rezerve zaščitnih mask in oblek, ki jih lahko pogrešijo, te namenijo republiškemu štabu civilne zaščite, ki bo poskrbel za nadaljnjo distribucijo te opreme. Maske bodo, kot obljubljajo, zagotovili tudi lastniki zdaj zaprtih kozmetičnih salonov.

Dodatna navodila in pojasnila glede uporabe maske

Veliko ljudi pa (se) še vedno sprašuje, ali naj se tudi sami zaščitijo s preventivnim nošenjem maske. Nošenje maske je smiselno le v primeru, ko nekdo kašlja – s tem, ko si nadene masko, prepreči širjenje patogenih mikroorganizmov. Podoben nasvet glede nošenja maske pa, seveda, velja tudi za nekoga, ki skrbi za obolelo osebo.

Študenti medicinske fakultete, ki delujejo v sklopu projekta Imuno, ob tem pojasnjujejo: »Maska lahko zaustavi širjenje delcev v velikosti kapljic, ki vsebujejo koronavirus, a to velja le za primer, ko masko nosi okužena oseba. Virus se namreč širi kapljično. Maske s filtri ali respiratorji, kot je N95, pa lahko zaustavijo tudi aerosol – zato jih uporabljajo zdravstveni delavci, kajti virus med testiranjem in drugimi postopki lahko postane aerosol.«

Ob tem doc. dr. Mateja Logar z infekcijske klinike pojasnjuje, da pri kašlju kapljice padejo na tla v nekaj sekundah – problematični so predvsem posegi, pri katerih nastaja aerosol, kar pa se v domačem okolju ne dogaja. To velja predvsem za bolnišnice, kjer izvajamo invazivne posege na področju dihal; takrat pride do nastanka aerosolov, ki pa ostanejo v zraku več ur.« Sicer pa podatki kažejo, da je eden od pomembnih dejavnikov tveganja za težko prebolevanje COVID-19 tudi povišan krvni tlak

Študentje medicine ponovno opozarjajo, da je zaščita, za katero naj bi poskrbeli s preventivnim nošenjem maske, zanemarljiva – predvsem, če maske ne znamo prav uporabljati in je pravilno odstraniti z obraza. Glede preventive pa ostaja zlato pravilo temeljito umivanje rok in čim redkejše dotikanje obraza, da ne bi nanj z onesnaženih rok prenesli patogenih povzročiteljev bolezni.

Anketa med (zobo)zdravniki: polovica jih je brez ustrezne varovalne opreme, petina jih občuti resno psihično stisko

Vodstvo zdravniške zbornice je med zdravniki in zobozdravniki naredilo anketo glede razmer, ki jih narekuje epidemija novega koronavirusa. Dosedanji izsledki analiz so pokazali, da je izjemno kritična dostopnost do osebne varovalne opreme, saj približno polovica anketiranih zdravnikov (v prvi fazi se jih je na anketo odzvalo 765) te opreme nima ali pa mora z njo varčevati; ministrstvo za zdravje naj bi te normative pripravilo jutri. Prav tako več kot polovica (53 odstotkov) zdravnikov ne ve, kje bodo v prihodnjih desetih dneh delali, kar, kot poudarja predsednica zbornice dr. Zdenka Čebašek – Travnik, kaže na slabo vodenje nekaterih zdravstvenih ustanov. Kar 30 odstotkov vprašanih še vedno nima urejenega varstva za otroke, pri čemer se najbolj izpostavljene tiste družine, v katerih sta oba starša zdravnika. Približno 20 odstotkov anketiranih zdravnikov ob razmerah, ki jih narekuje epidemija, priznava, da občutijo resno psihično stisko (svoje psihično stanje ocenjujejo kot slabo ali zelo slabo).

Fotografije: Lili Gantar Žura, Mateja Logar, Zdenka Čebašek – Travnik (Diana Zajec); Janez Janša, civilna zaščita, vstopna točka ZD Kranj, policijski avto, na sprehodu (STA); šivilje (UKC Ljubljana); grafični elementi (iStock)

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.