Danes, torej na dan, ko je epidemije novega koronavirusa pri nas tudi uradno konec, sta se policija in vojska simbolično poklonili vsem, ki so v tem času v nevzdržnih pogojih naredili vse, da bi čim učinkoviteje preprečili širjenje okužb s SARS-CoV-2 – vojska je z letali preletela bolnišnice in nekatere od domov za starejše, medtem ko so se policisti v bližini bolnišnic tovrstni simbolični zahvali pridružili s prižigom modrih utripajočih luči. Zakaj takšna poteza? Gre za simbolično sporočilo, da se je z velikimi tveganji, med katere na globalni ravni spada tudi pandemija novega koronavirusa, mogoče uspešno spopasti le s sodelovanjem in medsebojno pomočjo.

Seveda pa je s takšno zaokrožitvijo prvega vala epidemije COVID-19 povezanih tudi veliko pomislekov in kritik, kar je v tako izrednih okoliščinah, v kakršne je novi koronavirus pahnil ves svet, ne le Slovenijo, razumljivo. Jasno je, da vsaka izjemna situacija poraja priložnosti za nepravilnosti, okoriščanja, za politični krah, za zlorabo in usihanje številnih vrednot, začenši z etiko in moralo. 

Sloveniji je z doslednim ukrepanjem v zdravstveni sferi uspelo širjenje COVID-19 hitro ustaviti. Ker se nam z najhujšim valom epidemije ni bilo treba spopasti, je razumljivo, da je ukrepanje odgovornih (ki je bilo v določenih primerih tudi neodgovorno in bo zahtevalo poglobljen prav(d)ni uvid) sprožilo tudi toliko nihilizma, na eni strani sovraštva in na drugi obupa. Jasno je namreč, da bodo nastale razmere pustile dolgotrajen odtis na področju gospodarstva, ekonomije in sociale. Zato so se tem bolj zdeli razumni predlogi, naj bi denar namesto za prelet Slovenije namenili zdravstvu oziroma bolnikom.

Inventura doseženega in vpogled v nadaljnje življenje z novim koronavirusom

Toda v tem trenutku naša država vendarle ostaja v družbi najuspešnejših v boju proti novemu koronavirusu. Kratko inventuro doseženega in vpogled v nadaljnje življenje s koronavirusom SARS-CoV-2, ki bo zahteval ohranitev zaščitnih ukrepov, vključno z nošenjem maske povsod, kjer ni mogoče zagotoviti varne razdalje, pa so opravili udeleženci današnje novinarske konference.

Tako je minister za zdravje Tomaž Gantar v kontekstu ene hujših epidemij, ki je svet zajela po dobrih sto letih, poudaril, da je bilo pri nas poleg reorganizacije najpomembnejših sistemov za zajezitev epidemije (zdravstveni in socialno-varstveni zavodi) ključnega pomena hitro in učinkovito ukrepanje – in potem tudi splošno spoštovanje teh ukrepov. Prispevek odgovornega ravnanja slovenstva k današnjemu dosežku ni nič manj vreden kot trud vseh poklicev, ki so s predanostjo združili moči v preprečevanju širjenja okužb – poleg zaposlenih v zdravstvenih ustanovah in v domovih za starejše ne velja pozabiti na člane civilne zaščite, trgovce, učitelje in starše, diplomate, policiste, ki so v teh 80 dneh opravili svoje poslanstvo.

»Če teh ukrepov ne bi bilo, danes ne bi mogli govoriti o koncu epidemije. Kljub številnim pomislekom smo opravili dobro delo. Osebno, kot zdravnik in kot minister za zdravje, iskreno obžalujem vsako žrtev COVID-19 – brez kančka dvoma pa trdim, da bi bilo pri nas število žrtev brez hitrega, celovitega ukrepanja bistveno večje,« je ob koncu epidemije ocenil Tomaž Gantar.

Ker pa se posamične okužbe še vedno pojavljajo in ker je čez čas mogoče pričakovati ponovni val epidemije – v nekaterih državah se je to že zgodilo, tudi več kot enkrat –, zaščitni ukrepi ostajajo v veljavi, najsi gre za uporabo mask v trgovinah, na avtobusih, v različnih storitvenih dejavnostih (povsod, kjer ni mogoče ohranjati varne razdalje 1,5 metra), ali za dosledno ohranjanje higiene rok in kašlja.

Na to je opozoril tudi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Milan Krek: »Ne bi rad zastraševal, rad bi le povedal, da je možnost drugega vala epidemije realnost. Zato je nadaljnje upoštevanje zaščitnih ukrepov ne le priporočljivo, ampak nujno.«

Slovenski zdravstveni sistem se tako zdaj vrača v tako imenovano novo normalnost, ki pa prinaša številne izzive, predvsem zaradi dodatnega podaljšanja čakalnih vrst na določene specialistične storitve in posege. Kot zagotavlja zdravstveni minister, bo fokus ukrepov v prihodnje usmerjen v pomoč vsem čakajočim bolnikom, ki bi zaradi dolgotrajnega čakanja lahko utrpeli resne posledice; obljubo naj bi uresničili z usmerjenim aktiviranjem vseh zmogljivosti v zdravstvu in z dodatnimi programi. 

Poleg tega Gantar obljublja angažma na področju negovalnih enot z dovolj negovalnega kadra, ki ga, kot je znano že leta, močno primanjkuje tudi v domovih za starejše. V tem smislu naj bi se spremenili strokovni standardi, posledično pa tudi financiranje – z odpravo te ahilove pete naj bi se možnosti celovite skrbi za starejše, vključno z novimi bivalnimi zmogljivostmi, končno vendarle izboljšale.

Sicer pa je danes, dan po deaktiviranju državnega načrta ukrepanja v času epidemije, tudi poveljnik republiške civilne zaščite Srečko Šestan spregovoril o delu, opravljenem v minulih 80 dneh: »Veliko je bilo tudi težkih trenutkov – ko smo gledali v prazna skladišča, potrebe po zaščitni opremi pa so se povečevale, iz ure v uro ... Veliko nalog smo opravili v skladu z državnim načrtom, veliko tudi mimo njega – a prepričan sem, da smo svoje delo opravili dobro.«

Portreti: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.