»Posledice bodo, o tem ni dvoma; najbolj opazne bodo pri pacientih z akutnimi težavami, na primer po poškodbi, kajti fizioterapevtska pomoč, ki smo jo v prvi fazi epidemije zagotavljali s pomočjo telemedicine, nikakor ni in ne more biti primerljiva z neposredno fizioterapevtsko obravnavo. Posledice se bodo kazale v zmanjšani gibljivosti, manjši fizični moči in fizični vzdržljivosti, znotraj mišic pride do nepopravljivih sprememb ... Navsezadnje pa, če obravnava ni ustrezna, disfunkcija, prisotna na enem delu telesa, začne vplivati na celotni organizem,« poudarja Blanka Koščak Tivadar, diplomirana fizioterapevtka in koordinatorica sekcij pri Združenju fizioterapevtov Slovenije.

»Na področju fizioterapije so navodila zelo nedodelana in nedorečena, kajti informacije, ki bi morale usmerjati ponovni začetek našega dela predvsem na primarni ravni zdravstvenega varstva, preprosto niso ustrezne. Zato trenutno v praksi vlada zmešnjava – nekatere ambulante so v začetku tega tedna začele delovati, druge še čakajo na natančnejša navodila,« poudarja sogovornica. Univerzitetni klinični center Maribor, ki je tudi ena od štirih COVID bolnišnic, denimo, sporoča, da ambulantne fizioterapije zaradi nevarnosti širitve virusa aprila še ne bodo izvajali.

Logistični, finančni, strokovni in izvedbeni problemi, ki jih narekuje epidemija, so vse prej kot zanemarljivi, zato ni nič nenavadnega, da se fizioterapevti v teh dneh srečujejo tudi s številnimi vprašanji glede izvajanja te dejavnosti v prihodnje. Pred epidemijo, denimo, je fizioterapevt vsak dan obravnaval od deset do 14 pacientov, odvisno od tega, kakšno fizioterapijo so pacienti potrebovali; zdravnik namreč določi vrsto obravnave (mala, srednja ali velika obravnava), nakar se fizioterapevt odloči za pristop in izvedbo terapije. 

»S to kvoto pacientov smo zadostili pogojem plačnika in izpolnili program – da bomo zdaj zadostili pogojem, ki jih narekuje spremenjena obravnava v času epidemije, pa bomo v enem dnevu lahko obravnavali največ sedem pacientov. V zadnjih tednih, ko nismo delali neposredno z bolniki, je pri vsakem timu brez obravnave ostalo 30 pacientov; če bi hoteli to nadoknaditi, bi v obstoječem sistemu morali vsi fizioterapevti najmanj štiri mesece delati po deset ur na dan, brez dopusta. Seveda gre pri tem zgolj za hipotetični izračun; v resnici se bo količina pacientov, ki jo bomo v bistveno spremenjenih okoliščinah sposobni obravnavati, močno spremenila, zato bi se morale spremeniti tudi zahteve plačnika,« opozarja Blanka Koščak Tivadar.

Čakalne dobe so bile že pred epidemijo nedopustno dolge

Po njeni oceni bo breme odpravljanja posledic epidemije v tej stroki veliko – tudi ali predvsem na račun čakalnih dob, ki so bile že prej nedopustno dolge; aprila 2018, pred spremembo evidentiranja čakalnih dob, ki je v prakso vnesla precej zmede in narekovala nabor nezanesljivih evidenc, je na fizioterapevtsko obravnavo čakalo 40.000 pacientov. 

»Jasno je, kako težko bo nadoknaditi zamujeno, na individualni in na sistemski ravni. Nekateri fizioterapevti so sicer delali tudi v prvi fazi epidemije, po naročilu vodje – in kljub temu, da ustreznih navodil preprosto ni bilo. Nekatere so razporedili na delo v sklopu vstopnih točk, drugi so bili doma, na čakanju ... V združenju smo, da bi nadoknadili dragoceni čas, ki smo ga izgubljali pri pacientih, ki bi nujno potrebovali takojšnjo obravnavo in redno vadbo, pripravili navodila za vadbo doma, pacientom s svetovanjem pomagali na daljavo, vendar vse to ne zadostuje, če želimo nadoknaditi zamujeno,« je prepričana fizioterapevtka. 

Posledice bodo resne, ne le pri poškodbah ...

»Posledice bodo zagotovo ostale, pa ne le pri poškodbah. Otroci z razvojnimi motnjami so že pet tednov brez terapij. Pri težkih obolenjih smo zamudili ključne momente, ki pripomorejo k boljši rehabilitaciji, k hitrejšemu okrevanju. Navsezadnje pa so mnogi delali od doma – za kuhinjsko mizo, na prenosnih računalnikih, kar pomeni, da pogoji za delo niso bili ergonomski. In če k temu prištejemo še skrb in stres, je jasno, da v tem času je in bo nastalo veliko novih patologij,« poudarja sogovornica.

Izpad fizioterapevtske obravnave pri pacientih, ki tovrstno strokovno pomoč nujno potrebujejo, so zato sprva reševali tako, da so bili pacientom na voljo za pogovor, nasvet, za posredovanje pripravljenega prikaza vaj ... A zdaj je treba z delom, tako ali drugače, nadaljevati v praksi, ne na daljavo. 

Včeraj objavili strokovna navodila, na odziv pristojnih institucij pa še vedno čakajo

Zato je razširjeni strokovni kolegij (RSK) za fizioterapijo v sodelovanju z združenjem fizioterapevtov pripravil navodila o tem, kako naj se v zdajšnjih razmerah odvija obravnava in kako poskrbeti za ustrezno zaščito – tako za bolnike, za fizioterapevta, za sprejemno fizioterapevtsko mesto in za pripravo prostora za izvajanje fizioterapije. Navodila, ki bodo izvajalcem predstavljala najbolj neposredno vodilo za varno in optimalno delovanje, so bila objavljena včeraj, poslali so jih tako na resorno ministrstvo kot na NIJZ.

Sicer pa je RSK za fizioterapijo že v začetku aprila ministrstvo za zdravje v zvezi z odlokom o ponovnem izvajanju fizioterapevtske dejavnosti prosil za natančna navodila glede izvajanja fizioterapije, kjer trenutno vlada precejšnja zmeda. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) oziroma konkretno Majo Sočan pa so člani tega najvišjega strokovnega organa na področju fizioterapije prosili za nedvoumna napotila glede kontaktov s pacienti oziroma ohranjanja fizične razdalje med fizioterapevtom in pacientom ter med pacienti, saj bi zaradi takega pristopa odpadlo veliko število terapevtskih postopkov. Odgovorov pristojnih institucij še niso prejeli.

»Kolegi, ki trenutno že delajo, pri delu uporabljajo rokavice in ostalo zaščitno opremo. Vendar to ni prava rešitev, kajti pri posebnih tehnikah – pri palpaciji tkiva, denimo –, s katerimi preverjamo elastičnost, temperaturo in številne druge dejavnike, na tak način ne moremo stimulirati mehano-receptorjev,« opozarja Blanka Koščak Tivadar iz fizioterapije Mediko. 

Bo zaradi drugačnega načina dela spremenjeno tudi vrednotenje obravnave?

Odpira pa se tudi vprašanje financiranja programa, kajti, kot poudarja Koščak Tivadarjeva, že pri dosedanjem načinu obračunavanja finančno ni bilo vzdržno, da bi se fizioterapevt posvečal individualni obravnavi. »Zaradi različnih oblik terapije je bilo mogoče sprejeti več pacientov istočasno, kajti pri nekom, ki je na elektroterapiji, fizioterapevtu ni bilo treba biti ves čas zraven, ampak se je lahko posvečal drugim bolnikom. Zdaj bo drugače – in to me skrbi, tako kot verjetno prav vse druge kolege.«

Zato se bodo predstavniki fizioterapevtske stroke predvidoma v tem tednu oglasili tudi pri plačniku, na zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), kajti fizioterapevti bi, kot pove sogovornica, radi dosegli spremembo pri vrednotenju obravnav, saj bo po novem načinu dela, pri čemer še ni jasno, kako dolgo bo tak pristop ostal v veljavi, normative nemogoče doseči. Spremembe naj bi bile vključene v splošni dogovor, s katerim se v zdravstveni sferi za vsako leto določi, kakšen bo razrez finančne pogače med izvajalci.

Poudarki dneva, povezani z epidemijo COVID

Prof. dr. Matjaž Jereb: »Izid zdravljenja tistih, ki so na intenzivni terapiji, je še nepredvidljiv«

Vodja intenzivne terapije na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja oziroma v prvi COVID bolnišnici na Slovenskem prof. dr. Matjaž Jereb je danes ponovno izpostavil podatke, ki dokazujejo, kako pomembno višja je umrljivost zaradi okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 v primerjavi z gripo ali drugimi akutnimi respiratornimi obolenji (v primeru COVID je po zdajšnjih ocenah umrljivost lahko celo do 35 odstotkov višja). 

Še vedno velja, da so pri bolezni COVID največji dejavniki tveganja starost nad 75 let, povišan krvni tlak in sladkorna bolezen (pri diabetikih je umrljivost štirikrat pogostejša kot pri osebah, ki nimajo te bolezni). Do pet odstotkov obolelih preboleva bolezen s težko klinično sliko; podatki iz tujine kažejo, da približno polovica kritičnih bolnih v boju s COVID omaga.

»Pri nas je ta slika nekoliko ugodnejša, vendar je izid zdravljenja pri tistih, ki so na intenzivni terapiji, še nepredvidljiv,« poudarja prof. Jereb. V sklopu infekcijske klinike intenzivno terapijo trenutno potrebuje 11 pacientov – kar deset jih je zaradi hude prizadetosti dihal in dihalne odpovedi, zaradi katere morajo biti intubirani, neposredno življenjsko ogroženih. V takih primerih lahko pride tudi do zapletov, povezanih z intubiranjem, trombozo, krvavitvami ali bolnišničnimi okužbami.

Sicer pa je dr. Jereb prepričan, da kljub temu, da še ni končana, »epidemijo v Sloveniji dobro obvladujemo – in verjamem, da bo ta trend ostal enak tudi v prihodnjih tednih, ko bo prišlo do nadaljnjega sproščanja ukrepov, ki jih je bilo treba uveljaviti, da smo preprečili širjenje okužb.« 

Srečko Šestan: Izdelki, ki so jih posamezne ustanove reklamirale, bodo uskladiščili in potem ocenili, ali so primerni za uporabo ali zreli za uničenje

»Ne bi se spuščal v to, kdo je za kaj kriv,« je ob rob reklamacijam na račun zaščitne opreme danes dejal poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Ob tem je povedal, da sam sodeluje v skupini, ki iz ogromnega nabora ponudb izlušči tiste, ki zadostijo vsem zahtevanim kriterijem, tako glede kakovosti kot glede cene, medtem ko na odločitev o končnem izboru ta skupina nima vpliva.

»Mi pregledamo verodostojnost ponudbe – kaj potem pride v Slovenijo, pa je drug problem,« se je Šestan navezal na dobavo mask FFP2, namesto katerih je Slovenija prejela navadne kirurške maske. Podobno je bilo v Šmarju pri Jelšah, kjer so dobili zaščitne plašče brez certifikata, prav tako v splošni bolnišnici v Izoli, nenazadnje pa se je tovrstna zgodba odvila tudi z zaščitnimi maskami za enkratno uporabo, »z maskami 'iz serviet', kar pa, seveda, ni res«. Danes bodo, denimo, zaradi »problematiziranega načina izdelave dobili nazaj 2500 mask iz psihiatrične bolnišnice v Begunjah«.

Vendar Šestan o tem ne želi razpravljati, poudarja le, da bodo vse izdelke, ki so jih posamezne ustanove reklamirale, za zdaj uskladiščili, kasneje pa ocenili, ali so primerni za uporabo ali zreli za uničenje. So se pa zaradi reklamacij, ki se vrstijo v zadnjem času, danes sestali tudi z zavodom za blagovne rezerve.

Aktualni podatki 

Na globalni ravni je danes število okuženih z novim koronavirusom preseglo številko 2.500.000. Pri nas je bilo včeraj do polnoči opravljenih 1174 testiranj. Pozitivnih je bilo devet, vseh skupaj doslej pa 1344. Doslej je zaradi COVID pri nas ugasnilo 77 življenj (NIJZ ta podatek objavlja z zamikom, šele potem, ko prejmejo uradno prijavo, zato je v njihovi evidenci doslej zabeleženih 71 smrti).

Naslovna fotografija: iStock; Blanka Koščak Tivadar: osebni arhiv; Matjaž Jereb in Srečko Šestan: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.