Datumi za nenujne preglede, ki so jih pacienti prejeli pred začetkom epidemije, najsi gre za preiskavo ali za poseg, ne veljajo več. Bolnišnice so se v zadnjih dneh pripravljale na ponovno postopno izvajanje nenujnih storitev; nekatere so novi protokol začele uvajati pred nekaj dnevi, druge v začetku tega tedna. Kaj povedo prve izkušnje, ki bodo sčasoma zagotovo tlakovale pot nujnim celovitim spremembam zdravstvenega sistema, na katere ta čaka že dve desetletji in več?
Po zaslugi doslednega pristopa in skrbno načrtovanega strokovnega ukrepanja je Slovenija med uspešnejšimi državami pri obvladovanju globalnega pandemijskega izziva, a zdaj prihajajo na vrsto novi, nič manj pomembni izzivi – skrb za bolnike, pri katerih se nenujna stanja po odločenem času, če ni ustreznega ukrepanja, spremenijo v nujna ali zelo nujna. Poskrbeti je treba za vse obolele.
Za kakšen protokol pri izvajanju nenujnih preiskav in posegov so se odločili, kako bodo naročali paciente, ki so bili pet tednov »na čakanju«, kakšne so njihove ocene o posledicah nastalega zastoja v obravnavi? Pri tovrstnih vprašanjih, naslovljenih na splošne bolnišnice v Celju, Murski Soboti, Izoli in na Jesenicah, me je zanimalo tudi, kaj vodstva teh bolnišnic v nastali situaciji, ki ji kljub dobremu obvladovanju prvega vala epidemije še vedno ni videti konca, pričakujejo od vlade ter od plačnika, zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).
Splošna bolnišnica Celje
Novi čakalni seznami in natančno določen protokol
V celjski splošni bolnišnici od 20. aprila vse paciente, ki ponovno prihajajo na nenujne specialistične ambulantne preglede, diagnostične preglede in operativne posege, obravnavajo po natančno določenem protokolu. V vsaki od ambulant so pripravili nov čakalni seznam pacientov, ki na obravnavo čakajo z napotnico z oznako »zelo hitro« ali »hitro«.
Vsakega naročenega pacienta bo medicinska sestra en delovni dan pred obravnavo v bolnišnici poklicala po telefonu in opravila triažni pogovor, tudi glede znakov, ki bi lahko nakazovali okužbo z novim koronavirusom. Pacient bo, če teh znakov ne bo imel, izvedel za uro pregleda in dobil vsa navodila glede prihoda v bolnišnico; če pa bo imel katerega od znakov okužbe z novim koronavirusom, bo naslednji triažni klic sledil po 14 dneh.
Vlada mora poskrbeti za sanacijo likvidnostnih težav
V celjski splošni bolnišnici pričakujejo, da bo vlada v drugi koronapaket ukrepov vključila rešitev plačila za izpadli program, ki ga zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo koronavirusa, niso mogli opraviti – ter istočasno poskrbela tudi za pokrivanje likvidnostnih težav bolnišnic.
Ob tem opozarjajo, da bi likvidnost lahko dodatno močno poslabšali oziroma jo ogrozili tudi krajši plačilni roki, napovedani v prvem koronapaketu, zato vodstvo bolnišnice pričakuje, da bo drugi zakonodajni paket plačilne roke ohranil na ravni 60 dni.
Ker je epidemija povzročila tudi dodatne stroške dela (dodatki za epidemijo) in materiala, medicinske opreme in naložb, pričakujejo tudi pokritje vseh teh stroškov.
Splošna bolnišnica Jesenice
Pacientu dan pred operacijo odvzamejo bris
V jeseniški splošni bolnišnici so s postopnim odpiranjem specialističnih ambulant in z izvajanjem zdravstvenih storitev v sklopu teh ambulant začeli konec minulega tedna – že pred tem pa so opravili vse preglede, za katere so ocenili, da bi njihova opustitev oziroma predolgo čakanje lahko vplivalo na poslabšanje pacientovega zdravstvenega stanja.
Zdaj uveljavljeni pristop predstavlja veliko obremenitev za celotni kader – za predstojnike posameznih služb (triaža pacientov), za medicinske sestre (naročanje pacientov se odvija izključno po telefonu, pisnega obveščanja v tej fazi ni) in za koordinatorice zdravstvene obravnave (te vsak dan kličejo paciente zaradi posegov, se z njimi dogovorijo o odvzemu brisa in o natančnem poteku sprejema in obravnave).
Dan pred načrtovano operacijo namreč v splošni bolnišnici na Jesenicah pacientu vzamejo bris za preverbo okužbe z novim koronavirusom; pacient na izvid počaka v domačem okolju.
Zagotovitev finančne pomoči z interventnim zakonom in splošnim dogovorom
V bolnišnici pričakujejo, da bodo od vlade na podlagi interventnega zakona prejeli obljubljena finančna sredstva – za izplačilo dodatkov za delo v času epidemije COVID-19.
Od ministrstva za zdravje pričakujejo dogovor za pokritje izpada prihodkov zaradi omejitve izvajanja zdravstvenih storitev – s spremembo splošnega dogovora za leto 2020.
ZZZS pa naj bi bolnišnici povrnil tudi stroške, nastale v sklopu obvladovanja epidemije (brisi, zaščitna oprema …).
Splošna bolnišnica Murska Sobota
Logistika teče nemoteno, razen pri redkih izjemah ...
V murskosoboški splošni bolnišnici so z izvajanjem nenujnih ambulantnih pregledov začeli takoj po uveljavitvi odloka, ki je ponovno predvidel izvajanje nenujne ambulantne specialistične dejavnosti, rehabilitacije in drugih nenujnih oblik zdravljenja – v tem tednu pa začenjajo tudi z izvajanjem določenih nenujnih operativnih posegov.
Vsakega pacienta pokličejo po telefonu in se dogovorijo za izvedbo storitve, pri čemer je jasno, da termini, določeni pred razglasitvijo epidemije, ne veljajo več. Pri načrtovanju zdravstvenih storitev pa prihaja tudi do težav – predvsem zaradi nepripravljenosti posameznih pacientov, da bi prišli na pregled že v tem času, ko epidemije še ni konec, pa tudi zato, ker posamezni pacienti pridejo na pregled na prvotni termin, ki ne velja več.
Sicer pa v splošni bolnišnici v Murski Soboti poudarjajo, da so v sklopu urgentnega centra ves čas epidemije zagotavljali vse potrebne storitve – tudi za tiste paciente, ki bi se jim zdravje zaradi predolgega čakanja na zdravstvene storitve lahko poslabšalo.
Pričakujejo obljubljeno finančno injekcijo in kritje izpada
Trenutno največ napora vlagajo v zagotavljanje vseh pogojev, na podlagi katerih bodo lahko nemoteno opravljali zdravstvene storitve in obenem učinkovito preprečevali širjenje okužb COVID-19.
Pričakujejo sprejetje ukrepov za zagotovitev plačila izvajanja storitev, kjer je bilo treba zadostiti povečanim potrebam glede kadrovskih zmogljivosti in zagotoviti osebno varovalno opremo. Tista področja, kjer letos ne bo mogoče izpolniti programa, pa bi bilo po oceni vodstva bolnišnice treba vnaprej opredeliti in nastali izpad finančno pokriti.
Splošna bolnišnica Izola
Kratkih stikov ni, pričakujejo pa razumevanje vlade in plačnika
V Splošni bolnišnici Izola se bodo trudili, da bodo zamujene zdravstvene storitve izvedli s pomočjo dodatnega dela.
Kot pravijo, preiskave in posege izvajajo enako, kot pred epidemijo – ob upoštevanju ukrepov in postopkov, ki zajemajo preverjanje zdravstvenega stanja pri vhodu v bolnišnico.
Paciente o terminu obvestijo po pošti in po telefonu, pri čemer pa, kot zagotavljajo v izolski bolnišnici, ne prihaja do kratkih stikov. In kaj pričakujejo od vlade in od plačnika? »Pričakujemo, da bodo razumeli našo situacijo.«
Nacionalna raziskava o okužbah s COVID, prva te vrste na svetu, se že odvija
Raziskava o okužbah z novim koronavirusom v Sloveniji, v katero bodo zajeli reprezentativni vzorec 3000 Slovencev, se je že začela. Na ta način bodo, kot je danes ponovno poudaril izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki raziskavo vodi, zagotovili verodostojne podatke, ki bodo v prihodnje osnova za nadaljnje ukrepanje v smislu preprečevanja širjenja epidemije – da se v času, ko bo prišlo do omilitve veljavnih ukrepov, ne bi pojavljala nova žarišča okužb.
Tako naj bi odgovorili tudi na ugibanja in špekulacije o tem, koliko naj bi bilo med slovenskim prebivalstvom v resnici okuženih. »To bodo prvi jasni, potrjeni podatki, ki nam bodo omogočili boljše življenje od zdajšnjega, ki nam ga narekujejo omejevalni ukrepi,« pojasnjuje dr. Petrovec, sicer tudi vodja Laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij.
Pri tem velja predvsem izpostaviti, da primerljive raziskave ni opravila še nobena država na svetu; Nemčija jo načrtuje, medtem ko so v Avstriji in na Islandiji že izvedli raziskavo, v kateri pa so se pri testiranju osredotočili le na potrjevanje prisotnosti virusa, medtem ko serološkega testiranja niso izvajali.
Aktualni podatki o epidemiji COVID
Po zadnjih aktualnih podatkih, objavljenih danes (nanašajo se na nedeljo do polnoči), je zaradi bolezni COVID hospitaliziranih 88 pacientov, 26 jih potrebuje intenzivno zdravljenje. Včeraj je bilo zaradi suma na okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2 opravljenih 537 testiranj (skupno: 41.802); pozitivnih je bilo pet testov (skupno: 1335 pozitivnih oseb); epidemija je pri nas ugasnila še tri življenja (skupaj: 65).
Fotografije: STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
