Danijel Bešič Loredan: »Kako bomo v zdravstvu kos posledicam epidemije in čakalnim vrstam? Tega ne ve niti bog!«

Danijel Bešič Loredan: »Kako bomo v zdravstvu kos posledicam epidemije in čakalnim vrstam? Tega ne ve niti bog!«

»Če v kontekstu epidemije COVID-19 upoštevamo trend naraščanja števila hospitalizacij in predvsem števila kritično bolnih na intenzivni terapiji, če se ravnamo po temeljnih načelih medicine v izrednih razmerah in če upoštevamo dejstva o novem koronavirusu, med katerimi je malo dokazanih, bi morali zdaj imeti povsem jasen načrt – načrt, po katerem morajo do nadaljnjega ostati v veljavi skoraj popolna omejitev gibanja, stroga uporaba zaščitne opreme in dosledno izvajanje vseh dokazano učinkovitih preventivnih ukrepov,« je prepričan zdravnik Danijel Bešič Loredan.

Danijel Bešič Loredan: »Kako bomo v zdravstvu kos posledicam epidemije in čakalnim vrstam? Tega ne ve niti bog!«
Danijel Bešič Loredan

Epidemijo je treba zajeziti v dveh do štirih tednih – tako, da se breme obvladovanja epidemije porazdeli na prav vse zdravstvene ustanove po Sloveniji, nemudoma pa je treba rešiti tudi resno stanje v domovih za starejše, ki so postali žarišča širjenja okužb s koronavirusom SARS-CoV-2. Zdravstveni sistem pa mora, kot še opozarja Danijel Bešič Loredan, po 15. maju spet začeli z normalnim delovanjem in izvajanjem rutinskih postopkov zdravljenja, najsi gre za ambulantne preglede, diagnostične preiskave ali za operacije.

»Po moji oceni je to skrajna meja, do katere bodo ljudje še lahko zdržali. Če se to ne bo zgodilo, si bo sistem težko opomogel – predvsem pa bo težko sanirati nastanek trajnih posledic, ki bodo pustile pečat na zdravju prebivalstva. Zdaj so namreč težko bolni postavljeni v podrejen položaj. Čakalne vrste so bile nedopustno dolge že pred epidemijo, zdaj so se še podaljšale ... Vsi, ki zdaj ne opravljamo rutinskih operacij, potem, ko bomo začeli z delom, ne bomo mogli delati brez prestanka. In kako bomo temu kos na ravni celotnega zdravstvenega sistema? Tega ne ve niti bog!« opozarja Danijel Bešič Loredan, ki kot specialist ortopedske kirurgije dela v eni izmed tistih regijskih bolnišnic, v katerih se je v času epidemije delo praktično povsem ustavilo, zato tamkajšnji kader čaka na nadaljnja navodila. 

Po njegovi oceni bi za približno polovico regijskih bolnišnic, ki so v enaki situaciji kot bolnišnica dr. Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici, ministrstvo za zdravje in vlada morala že zdaj imeti jasen načrt za vključitev v premagovanje epidemije. »Do maja bi bilo smiselno, če dve tretjini zmogljivosti v zdravstvu usmerjamo v obvladovanje COVID, potem pa bi z vsemi razpoložljivimi viri morali v akcijo za skrajševanje čakalnih dob, le četrtina zmogljivosti pa bi ostala namenjena boju s COVID.«

Danijel Bešić Loredan

Do maja bi bilo smiselno, če dve tretjini zmogljivosti v zdravstvu usmerjamo v obvladovanje COVID, potem pa bi z vsemi razpoložljivimi viri morali v akcijo za skrajševanje čakalnih dob, le četrtina zmogljivosti pa bi ostala namenjena boju s COVID.

V času, ko pri nas teče tretji teden karantene oziroma strogih ukrepov, sogovornik ugotavlja, da je nastala situacija »težka za vse, v ospredju pa še vedno ostaja negotovost. Vprašanj je veliko več kot jasnih odgovorov, težko je napovedati, ali so vsi ukrepi pravilni in nujni, veliko je različnih, tudi lažnih informacij – in tudi občutka, da vlada z nekaterimi informacijami zelo spretno manipulira, se ni mogoče znebiti. Pa vendar skrbi predvsem podatek, po katerem tako število hospitaliziranih bolnikov kot število bolnikov na intenzivni negi precej strmo naraščata. To bosta verjetno ključna podatka, ki bosta narekovala razvoj dogodkov v prihodnjih dveh, treh tednih, pri čemer pa ima Slovenija vendarle srečo, ker smo kot država z dokaj redko poseljenostjo z ukrepi (samo)izolacije dosegli pomemben napredek.«

Danijel Bešić Loredan

Skrbi predvsem podatek, po katerem tako število hospitaliziranih bolnikov kot število bolnikov na intenzivni negi precej strmo naraščata. To bosta verjetno ključna podatka, ki bosta narekovala razvoj dogodkov v prihodnjih dveh, treh tednih, pri čemer pa ima Slovenija vendarle srečo, ker smo kot država z dokaj redko poseljenostjo z ukrepi (samo)izolacije dosegli pomemben napredek.

Bešič Loredan opozarja, da se mora v drugi polovici maja »življenje vrniti na stare tirnice, seveda ob nujnem upoštevanju zaščitnih ukrepov. Država kot celota, z vsemi dejavnosti, mora najkasneje čez poldrugi mesec znova v pogon – predvsem pa moramo po zajezitvi epidemije imeti jasen načrt, kako se bomo spopadli z recesijo ter zelo težko gospodarsko in ekonomsko situacijo.«

Po njegovem mnenju bo ekipa ministrstva za zdravje – resorni minister je zdaj ostal tudi brez edinega državnega sekretarja – brez novih moči, iskanja širšega konsenza in celovite komunikacije z vsemi ravnmi zdravstvenega varstva in vsemi strokami, ki delajo na področju zdravstva, po epidemiji težko izboljšala dostopnost do zdravstvenih storitev.

»Vsa ekipa se mora usmeriti v to, kdaj in na kakšen način ponovno zagnati zdravstveni sistem, da ljudje ne bodo umirali doma, med čakanjem, da čakalne dobe ne bodo dosegle točke, na kateri bo škoda nepopravljiva. Pred velikimi izzivi smo – in manj ko bomo pripravljeni, težje bo. Verjetno pa bo zdaj najboljša priložnost, da s celovitim konsenzom končno vendarle pride do reforme zdravstva.«

Danijel Bešić Loredan

Pred velikimi izzivi smo – in manj ko bomo pripravljeni, težje bo. Verjetno pa bo zdaj najboljša priložnost, da s celovitim konsenzom končno vendarle pride do reforme zdravstva.

roke zdravnikov


Včeraj do polnoči je bilo opravljenih 1288 testiranj (doslej skupno 23.762), 39 oseb je bilo okuženih z novim koronavirusom (skupno: 841); pozitivnih testov je bilo doslej 855, pri čemer je treba upoštevati, da so pri nekaterih posameznikih test opravili večkrat. Hospitaliziranih je bilo 119 bolnikov, 31 jih je potrebovalo intenzivno zdravljenje. Dva bolnika sta umrla.

okuženi

okuženi

umrli

 

Fotografije – naslovna: osebni arhiv; simbolična iStock

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značka

Roke v zaščitni opremi

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona