Vsekakor je zanimivo, da WHO v siceršnjih uradnih napotkih glede uporabe mask v primeru pandemije COVID-19 – dokument je bil objavljen 19. marca letos – svojega včeraj izraženega pomisleka ne omenja. Nasprotno, v tem dokumentu uporabo zaščitnih mask opredeljuje kot enega izmed smiselnih preventivnih ukrepov, ki lahko omeji širjenje respiratornih okužb, torej tudi bolezni COVID-19 – vendar le, če ob nošenju maske še naprej upoštevamo tudi vse ostale zaščitne ukrepe, od higiene rok do izogibanja fizične bližine (WHO priporoča najmanj meter razdalje, kar je glede na dosedanje védenje o prenosu koronavirusa SARS-CoV-2 bistveno premalo) oziroma izolacije. Kaj torej pomeni včerajšnja eskapada uradnega predstavnika WHO? Kako si jo razlagati? Odzivi sogovornikov prinašajo nedvoumen odgovor.

Zdravnik Darko Siuka, ki se je skupaj s kolegi Maticem Koželjem, prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec in Bojano Pinter zavzemal za uvedbo celovitega (samo)zaščitnega ukrepanja slovenstva in spodbujal uvedbo zaščitnih mask, poudarja, da je zaradi epidemije oziroma pandemije, v kateri smo se znašli, nujna sprememba mentalitete. Po novem preprosto ni več dopustno, da človek sebe postavlja na prvo mesto, kajti v boju zoper širjenje okužb z novim koronavirusom na ta način ne bo mogoče zmagati.

Darko Siuka: »Z zaščitnimi maskami lahko preprečimo učinek goreče vžigalice na kanistru bencina«

»Zakaj je WHO drugačnega mnenja? Odgovor je preprost. Zato, ker nikjer na svetu ni dovolj zaščitnih mask. V ZDA, denimo, se dogaja, da je zdravnik isto masko primoran nositi tudi en teden ... Vendar to zagotovo ni razlog, da bi odsvetovali preventivno nošenje mask zaradi pomanjkanja dokazov, da je to lahko učinkovit ukrep v preprečevanju širjenja novega koronavirusa. Naj spomnim: prav tako ni bilo študij o tem, da je potrebna karantena ali da je nekdo, ki (še) ne kaže simptomov bolezni, lahko že prenašalec okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 ... Zdajšnja situacija je v resnici kot skakanje v bazen sredi noči; ne vemo, ali je bazen napolnjen z vodo ali ne, zato moramo biti pripravljeni na vse,« je prepričan Darko Siuka.

Ob tem se sklicuje na dosedanje študije, opravljene na Kitajskem in Japonskem. »Te potrjujejo, da je splošno nošenje mask absolutno smiselno, saj pomaga preprečevati prenos okužbe, če je prenašalec brez simptomov. Po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da pri nobeni novi bolezni ne obstaja veliko študij, zato je treba uporabiti zdravo kmečko pamet. Tudi za skok brez padala, denimo, ni izkustvenih študij o tem, do kakšnega rezultata bo pripeljal tak dogodek – vsakomur pa je jasno, kakšna bo posledica.«

Po njegovi oceni mora ukrep glede obvezne splošne uporabe zaščitnih mask ostati v veljavi, kajti le tako lahko pri tistih, ki (še) ne vedo, da so nosilci oziroma prenašalci okužbe, pravočasno ustavimo njihovo vlogo v epidemiji, ki jo je mogoče primerjati s gorečo vžigalico na kanistru bencina.

Igor Muževič: »WHO bo kmalu spremenila mnenje«

»Menim, da bo Svetovna zdravstvena organizacija kmalu spremenila mnenje,« je prepričan zdravnik Igor Muževič, ki med drugim opozori, da si je WHO v svojih priporočilih glede nošenja mask privoščila celo svetovanje o priporočeni fizični razdalji med ljudmi, ki sploh ni zadostna za preprečevanje prenosa okužbe; WHO priporoča najmanj meter razdalje, znano pa je, da je minimalna razdalja poldrugi meter, raje več. 

Glede pri nas že veljavnega ukrepa o obvezni uporabi zaščitnih mask (ali rute ali šala, s katero mora biti prekrito območje okoli ust in nosu) pa mag. Igor Muževič pravi: »Vsi ali nobeden – oziroma velika večina ali nobeden.« Zakaj tako? »Če maske nosi samo nekaj posameznikov, je ob nepravilni uporabi lahko več škode kot koristi. Če pa maske nosijo vsi, se močno zmanjša koncentracija virusov na predmetih in v delcih v zraku.«

Gorazd Pretnar: »Ukrepi zdajšnje vlade so dobro izhodišče«

Na včerajšnje dogajanje pa se je sinoči javno odzval tudi mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar in pozitivno ocenil komentar prof. dr. Bojane Beović, češ da je nošenje mask v skupno dobro, saj tako zaščitimo drug drugega. 

»To sem zapisal 19. marca, zdaj je 30. marec. Ukrepi zdajšnje vlade so dobro izhodišče, ampak le izhodišče. Zdaj je nastopil čas za ciljano testiranje, kajti relevantna je krivulja – krivulja obolelih.«

Anže Kristan: »Maske nosimo zato, da bi zaščitili druge, ne sebe – in odgovorni moramo postati vsi«

Travmatolog doc. dr. Anže Kristan, ki sicer zase pravi, da ni ne epidemiolog ne infektolog, ampak »samo« zdravnik, je prepričan, da je v razmerah, ki jih narekuje pandemija COVID-19, treba obrniti fokus in se vprašati, zakaj (naj) nekdo nosi masko.

»Masko je treba nositi, da nekoga drugega zaščitimo pred okužbo. Tudi kirurgi med operacijo masko nosimo zato, da zaščitimo pacienta – in ne zaradi tega, ker bi se bali, da nam bo v obraz špricnila kri. Maske torej tudi zdaj ne uporabljam zato, da bi zaščitil sebe, ampak zato, da ne bi okužil kolega ali pacienta,« v izjavi za Zdravstveniportal.si poudarja Anže Kristan, ki ocenjuje, da v zdajšnji epidemiološki situaciji v Sloveniji »sprejemamo res prave odločitve. Tudi glede obvezne uporabe mask, ki jih nosimo zato, da bi zaščitili druge, ne sebe. Če bo nekdo ravnal neodgovorno, se pred njim ne moremo zaščititi – zato moramo biti oziroma postati odgovorni vsi.«

Po njegovi oceni se bomo morali sprijazniti in se naučiti živeti z zagoni bolezni COVID, ki ne bo izginila. »Vsak med nami mora ravnati tako, kot da je okužen, kajti le tako bo možna omejitev širjenja okužb.«

Bogomir Kovač: »Zahteva po nošenju mask, ki jih ni v prodaji oziroma niso na razpolago, predstavlja resen problem«

In kako se na aktualno dogajanje, ki ga je vzburkal nepričakovani odziv WHO, odziva, denimo, ekonomist prof. dr. Bogomir Kovač? Po njegovi oceni zahteva po nošenju mask, ki jih ni v prodaji oziroma niso na razpolago, predstavlja resen problem.

»To je cinizem oblasti in dokaz njihove avtokratske perverznosti. Šivanje mask za domačo javno uporabo in neatestirano polindustrijsko proizvodnjo pa je nevarno in neposredno ogroža ljudi. Prenašanje izkušenj iz azijskih držav in primerjave so povsem neustrezne. Tudi sam imam maske z zadnjega obiska na Japonskem, kjer so maske – v Tokiu in drugod –, skupaj z belimi rokavicami, del kulture in družbene odgovornosti ljudi, da se izognejo onesnaženju in širjenju lastnih prehladnih obolenj.«

V razmislek ...

Na sporočilo WHO se je odzval tudi premier Janez Janša, s komentarjem, češ da je »ista WHO po izbruhu koronavirusa na Kitajskem trdila, da je malo verjetno, da se bo virus razširil v Evropo in da ne povzroča bistveno hujših posledic kot gripa. Zato je prepozno razglasila pandemijo.« 

Po drugi strani pa velja spomniti tudi na to, da je WHO tri dni po tem, ko je v Vuhanu zaradi posledic okužbe z novim koronavirusom preminil prvi človek, še vedno pojasnjevala, češ da prenos s človeka na človeka ni mogoč oziroma da ni nedvoumnih dokazov, da do tega lahko pride.

Zato se tudi zdaj res zdi najverjetneje, da se bo Svetovna zdravstvena organizacija posula s pepelom in svoje zadnje sporočilo, s katerim odsvetuje splošno uporabo zaščitnih mask, uskladila z dogajanjem v resničnem svetu. Tukaj in zdaj.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.