Ker pa je zaščitna oprema eden od najbolj kritičnih dejavnikov v zdravstveni sferi, je v smislu res učinkovitega preprečevanja širjenja okužb priporočljiva lastna iniciativa; v tem smislu je v današnjem odgovoru na vprašanja bralcev zdravstvenega portala zdravnik Darko Siuka ponovno poudaril, da za splošno priporočeno zaščito zadostuje doma narejena maska iz bombaža ali druge goste tkanine, če te nimamo, pa lahko uporabimo tudi ruto ali šal, s katerima si prekrijemo usta in nos, kajti »vsaka bariera je boljša kot nič. Predstavlja namreč zaščito, da okuženi, ki je zelo pogosto asimptomatski prenašalec in ne kaže nobenih znakov okužbe, ne more trositi virusa v javnih prostorih zaprtega tipa, kot so trgovine z živili.« Na Slovaškem je od danes uporaba zaščitnih mask v javnosti obvezna.

Ob pandemiji, ki je na globalni še vedno v polnem razmahu, si lahko le želimo, da bi napredovanje okužb z novim koronavirusom na Slovenskem čim prej in čim temeljiteje zajezili. Ali dosedanji ukrepi, ki se jih prebivalstvo vse bolj dosledno drži, peljejo v pravo smer, pa naj bi bilo jasno že ta konec tedna. Na Kitajskem, kjer bodo v Vuhanu čez 14 dni (po več kot dveh mesecih) lahko ukinili prepoved potovanj, so se namreč razmere po izbruhu COVID-19 začele umirjati dva tedna po uvedbi strogih zaščitnih ukrepov in njihovem doslednem udejanjanju.

Dodatnih omejitev gibanja za zdaj ne bo

Pri nas za zdaj novih, dodatnih omejevanj gibanja v javnosti ne bo. Zdravorazumski prebivalci teh prepovedi tako ali tako ne potrebujejo, da bi ravnali odgovorno in ostajali (kolikor je le mogoče) doma ter tako preprečevali možnost prenosa trdovratne okužbe, saj ta človeku z zapleti, ki jih prinaša bolezen COVID-19, onemogoči samostojno dihanje. In razumnemu ravnanju, ki ga narekuje etos, pri nas v resnici sledi vedno več ljudi. 

Zakaj velja potrpeti še nekaj časa, čim manj hoditi v trgovino pa tudi kamorkoli drugam? Zato, da bi po zaslugi čim bolj umirjene krivulje, ki jo s prenosom okužb in zbolevanjem riše epidemija, čim manj obolelih potrebovalo zdravljenje v enoti intenzivne terapije, kjer se odvija nepredstavljivo težka borba za življenje. Borba za življenje, ki pri nas doslej pri petih obolelih ni bila uspešna; danes je preminil varovanec doma za starejše v Šmarju pri Jelšah.

Podatkov za Slovenijo sicer ni mogoče povsem dosledno predstavljati, kajti metodologija njihovega zbiranja in sporočanja se je spreminjala, kar bi navsezadnje lahko razumeli tudi kot svojevrsten prikaz dogajanja v zdravstvu (v normalnih, ne izrednih razmerah) na področju informacijske tehnologije in številnih različnih, vse prej kot optimalno delujočih in med seboj nepovezljivih informacijskih sistemih. To bo eden prvih izzivov, v katere bo treba zagristi po epidemiji, v sklopu celostnega in celovitega urejanja sistema, ki se mu v kriznih razmerah odpirajo dolgoletne, nezaceljene rane.

Podatki: Danes je bilo do 11. ure opravljenih 1243 testiranj, v 50 primerih je bila okužba z novim koronavirusom potrjena. Kot je v sklopu predstavitve aktualnih razmer v zdravstvu povedal resorni minister Tomaž Gantar, je hospitaliziranih 72 bolnikov s COVID-19, 14 jih potrebuje intenzivno nego. Doslej je bilo opravljenih 16.113 testiranj, število vseh okuženih na podlagi pozitivnih testov je 528, medtem ko naj bi bila sicer prava številka približno petkrat višja; med okuženimi je 73 zdravstvenih delavcev. Na infekcijski kliniki ljubljanskega UKC je hospitaliziranih 42 bolnikov, od tega enajst v enoti intenzivne terapije. Ti lahko dihajo le s pomočjo ventilatorjev; pri treh se stanje izboljšuje, kar pomeni, da v tej fazi organizem obolelega počasi odvajajo od ventilatorja, tako da naj bi v prihodnjem tednu oboleli lahko počasi spet začel dihati samostojno.

Kot poudarja Gantar, so bila v zdravstvenem resorju v minulih dneh prizadevanja usmerjena v vzpostavljanje učinkovite, a močno predrugačene organiziranosti dela, ki jo je treba prilagoditi pričakovanemu naraščanju števila bolnikov, ki bodo potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Ker omejitev (kadrovskih, prostorskih, logističnih) v našem zdravstvu ni mogoče odpraviti čez noč, je bilo treba zmanjšati programe, odložiti nenujna zdravljenja ... Zmogljivosti bolnišnic so po besedah zdravstvenega ministra na v tem času najbolj ključnih področjih – intenzivni terapiji, internistiki in kirurgiji – poskušali povezati v »enotno slovensko bolnišnico«, predvsem glede na to, kje je na voljo dovolj kadra, opreme in prostora za bolnike, ki jih bo treba hospitalizirati.

V osnovnem zdravstvu je zdaj 22 vstopnih točk, pravila glede dostopnosti teh točk ostajajo nespremenjena – ob sumu na okužbo z novim koronavirusom je treba po telefonu najprej poklicati osebnega zdravnika. Če se zgodi, da osebnega zdravnika ne morete priklicati, pokličite v najbližjo dežurno ambulanto.

Tomaž Gantar je v dobrem tednu dni podpisal več kot 50 navodil, odredb in posebnih pooblastil. Na vprašanje, kako ob vseh teh ukrepih zagotoviti, da bo sistem zdržal obremenitve, v katere naj bi v prihodnjih dneh in tednih vodila kulminacija epidemije, je njegov odgovor nedvoumen: pomagalo bo edino dosledno upoštevanje vseh higienskih in (samo)zaščitnih ukrepov. »Število obolelih v Sloveniji ne narašča več eksponentno, kar pa je lahko varljiv podatek. Če v prihodnje ne bi dosledno upoštevali vseh zaščitnih ukrepov, bi se situacija lahko hitro poslabšala in postala neobvladljiva – tako, kot se je zgodilo marsikje drugje,« opozarja Gantar.

Po njegovi oceni je nemogoče napovedati, kdaj bomo na Slovenskem dosegli vrh obolevnosti za COVID-19, »bo pa število okužb v naslednjih nekaj tednih brez dvoma naraščalo«.

Sicer pa je na prednostnem seznamu ukrepanje v domovih za starejše, v katerih je v zadnjem času vzniknilo več žarišč okužb. Gantar priznava, da bi bilo v domovih skrb za varovance smiselno ločiti glede na to, ali so okuženi ali ne. A pri navodilih glede tovrstnega ukrepanja se zatika – zaradi pomanjkanja kadra, medicinske opreme in zaščitne opreme. Tako, denimo, tudi razdeljevanje zaščitne opreme vsak dan sproti prilagajajo tovrstnim potrebam v domovih, ki so pogojene tudi s številom okuženih oseb.

Apel doma za starejše: »Prosimo, pomagajte!«

Kako hudo je v resnici »na terenu«, pa potrjuje javni apel vodstva doma za starejše Ljubljana Vič Rudnik: »Vse, ki nam lahko pomagate, lepo prosimo za donacijo FFP3 mask, ki jih nujno in nemudoma potrebujemo za varno delo s stanovalci, ki so okuženi s koronavirusom ali so zaradi suma na okužbo v izolaciji. Prosimo, pomagajte!« In razmere so podobne tudi povsod drugod po Sloveniji, kjer bodisi pri varovancih bodisi pri zaposlenih odkrivajo, da so okuženi s koronavirusom SARS-CoV-2. Zaščitne opreme pa nedopustno primanjkuje.

Sicer pa je popoldne v sklopu rednih vladnih »javljanj« o aktualnih razmerah, ki jih narekuje epidemija, tudi doc. dr. Mateja Logar z infekcijske klinike opozorila, da smo šele na začetku epidemije. Na kliniki so popoldne imeli 33 bolnikov s COVID-19 na navadnem oddelku, vendar so nekateri, da so lahko dihali, potrebovali kisik – te paciente bodo po vsej verjetnosti morali premestiti na oddelek za intenzivno terapijo. Danes so na tej »covid« kliniki za bolnike, ki bodo v prihodnje potrebovali zdravljenje v bolnišnici, že odprli dodatno lokacijo in se pripravili na nov val obolelih, pri čemer pozivajo vse Slovence, naj naredijo to, kar je v moči vsakogar, brez izjeme: dosledno skrbijo za izvajanje vseh priporočenih higienskih ukrepov in se v čim večji možni meri zadržujejo doma.

Starostne skupine

Povezava na osnovne podatke

Dopolnitev članka z aktualnimi informacijami:

Apel zdravnikov vladi: »Standardi za varno delo v zdravstvu se nižajo iz dneva v dan, zato pravočasna zagotovitev zaščitne opreme in ustreznega delovnega okolja ni kaprica – gre za življenja zdravstvenih delavcev in naših bolnikov!«

»Standardi za varno delo v zdravstvu se kljub jasni zakonodaji nižajo iz dneva v dan. Kar je bilo še prejšnji teden nesprejemljivo, je v tem tednu zaradi pomanjkanja zaščitne opreme vsakdanja praksa, zato opozarjamo, da zdravstveni delavci ne pristajamo na delo brez ustrezne varovalne opreme niti v času epidemije COVID-19,« so v današnjem pozivu vladi k takojšnjemu ukrepanju in pravočasni zagotovitvi ustrezne zaščitne opreme v imenu slovenskih zdravnikov opozorila štiri stanovska združenja – zdravniška zbornica, sindikat zdravnikov družinske medicine Praktik.um, sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides ter Mladi zdravniki Slovenije.

»Če širjenja okužbe v zdravstvenih ustanovah ne bomo zamejili, to predstavlja tempirano bombo za ponoven razmah epidemije v Sloveniji. Da bi to preprečili, potrebujemo ustrezno zaščitno opremo. Tako kot kirurg ne more operirati brez skalpela, tudi zdravstveni delavci v času pandemije ne moremo delati brez ustrezne zaščitne opreme!« opozarjajo podpisniki apela.

Primanjkuje zaščitnih mask (FFP3 in FFP2), zaščitnih plaščev, zaščite za oči, ustreznih rokavic. Ob zdajšnjih prerazporeditvah kadra zdravstveni delavci delajo na različnih deloviščih, kar pomeni, da okužbo z novim koronavirusom lahko prenesejo na številne sodelavce in bolnike pa tudi na najbližje, ko se vrnejo domov. Zato opozarjajo, da vsi splošno veljavni zaščitni ukrepi, od higiene do ostajanja doma, ne bodo učinkoviti, če se bo epidemija začela širiti zaradi pomanjkanja zaščitne opreme v zdravstvu.

»Ustrezno zaščitno opremo je treba pravočasno dobaviti ali pa jo izdelati,« poudarjajo zdravniki, ki nočejo, da se ponovi zgodba iz Italije, kjer je okuženih že več kot 5000 zdravstvenih delavcev, samo med zdravniki je zabeleženih 25 smrtnih žrtev bolezni COVID-19. »Neustrezna zaščitna oprema je zagotovo ključni dejavnik, da so se zdravstveni delavci okužili, zboleli in nekateri tudi umrli,« poudarjajo zdravniška združenja, pri čemer se sklicujejo na podatke iz strokovne literature, po katerih nihče od zdravstvenih delavcev ni zbolel, če je imel na voljo ustrezno zaščitno opremo.

Če Damijan Jaklin in njegova delovna skupina te naloge – pravočasne dobave ali izdelave opreme – ne bosta izpeljala, zdravniki pravijo, da »tudi mi ne bomo mogli izpeljati naše: zdravljenja slovenskih bolnikov.« Pri tej nalogi pa so se zdravstveni delavci znašli v primežu pogojev, v katerih je delo izjemno intenzivno, spremlja ga povišana raven stresa, ki skupaj s pomanjkanjem spanca oslabi imunski sistem.

»Okužba s COVID-19 je izjemno nevarna za izčrpane zdravstvene delavce, četudi so ti mladi in zdravi. Za vse zaposlene, ki lahko pri delu z bolniki pridejo v stik z novim koronavirusom, bi bilo treba zagotoviti možnost nastanitve izven doma ter ustrezno poskrbeti za osnovne fiziološke potrebe po prehrani in spancu,« so v apelu vladi zapisali zdravniki.

Od vlade pričakujejo, da bo v prehodnem obdobju vse zdravstvene ustanove pozvala k varnemu zbiranju zaščitne opreme (predvsem zaščitnih mask FFP2 in FFP3) za morebitno kasnejšo sterilizacijo in ponovno uporabo. Pri tem se zavedajo, da za ponovno uporabo opreme pride v poštev le omejen nabor sterilizacije, kjer so postopki počasni, poleg tega pa zaščitni opremi skrajšajo življenjsko dobo, vendar bi vsaj za določen čas premostili pomanjkanje. Trenutno postopki sterilizacije sicer še niso na voljo, zato zdravniška združenja pozivajo k takojšnjemu iskanju rešitev, kajti »ne smemo dovoliti, da ostanemo povsem brez opreme«.

Na vrh članka

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.