Za kakšno obolenje gre, kateri so najbolj prepoznavni simptomi opičjih koz oziroma virusne bolezni mpox in kako se razlikujejo od znakov drugih infekcijskih bolezni? Kako se odvija zdravljenje? Kako okužbo preprečiti in kako dolgotrajna je kužnost obolelega? Tako epidemiologi z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kot infektologi poudarjajo, da je klinični potek bolezni v zahodnem svetu praviloma blag in ne zahteva zdravljenja v bolnišnici, lahko pa – zlasti pri posameznikih z oslabljenim imunskim sistemom, otrocih in nosečnicah – vodi v zaplete. Klinično ukrepanje je bilo pri nas natančno opredeljeno že v letu 2022, določeno je tudi, v katerih primerih je smiselno cepljenje. Vendar so se danes infektologi kljub temu, da je možnost za okužbo z virusom opičjih koz v Sloveniji res majhna, ponovno sestali s predstavniki NIJZ – da prevetrijo postopke in na nacionalni ravni poenotijo klinično pot pri morebitni tovrstni okužbi, če bi mpox odkrili tudi v Sloveniji.
Doc. dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC pa je danes tudi podrobneje spregovorila o tej virusni bolezni.
»Pri okužbi z virusom opičjih koz je kužnost dolgotrajna – traja tako dolgo, dokler pri obolelem ne odpadejo vse kraste, to pa lahko traja dva do štiri tedne,« opozarja doc. dr. Mateja Logar in dodaja, da je, kar se tiče možnosti prenosa okužbe, tveganje precejšnje. Okužbe se namreč ne prenašajo le z neposrednim stikom z lezijami na koži oziroma z dotikom, ampak kužne ostanejo tudi kraste, ki odpadejo, zato se lahko okuži tudi vsak, ki pride v stik z obleko ali posteljnino obolelega, kar je težko obvladljivo tudi v bolnišničnem okolju. Sicer pa velja, da se mpox okužba prenaša tudi kapljično, bodisi s človeka na človeka, možen pa je tudi prenos z živali na človeka in obratno.
Več o tem v nadaljevanju.
Simptomi opičjih koz (mpox)
Med prepoznavnimi simptomi okužbe z virusom opičjih koz (mpox) se najprej pojavijo:
- povišana telesna temperatura,
- mrazenje,
- izčrpanost,
- slabo počutje,
- glavobol,
ki se zelo hitro stopnjujejo z vznikom naslednjih težav:
- izrazito povečanje bezgavk na vratu in dimljah,
- bolečine v hrbtu in v mišicah,
že prvi ali najkasneje četrti dan po tem, ko se pojavi povišana telesna temperatura, pa se pojavijo:
- lezije sluznice in
- izpuščaji na koži, ki pa so lahko prisotni tudi na očesni veznici in sluznici.
Kar se tiče izpuščajev, se ti lahko pojavijo tudi prej, kot katerikoli drugi simptom – sprva kot madež, iz katerega potem nastane mehur, napolnjen s tekočino; ko se mehur razpoči in se izpuščaj posuši, na rani nastane strjen, posušen izcedek v obliki kraste. Teh je na koži ogromno, najpogosteje se pojavijo po obrazu, od koder se razširijo po telesu.
Kroženje virusa mpox in prenos okužbe
V Afriki virus opičjih koz kroži med živalmi, zato do okužbe pri človeku pogosto pride tudi s tesnim stikom z okuženo živaljo – glodalcem ali primatom.
V Evropi, kjer virus opičjih koz (še) ne kroži med živalmi, pa do prenosa lahko pride na tri načine:
- s kapljično okužbo (dolgotrajnejši tesni stik),
- pri stiku z lezijo in
- pri stiku z okuženimi površinami.
Izpostavljenost okužbi in zdravljenje
Za možnost okužbe in z okužbo povezanih zapletov so dovzetnejši posamezniki z oslabljenim delovanjem imunskega sistema – bodisi zaradi primarnih (kroničnih) obolenj, zaradi jemanja, denimo, imunosupresivnih zdravil ali določenih oblik zdravljenje, na primer kemoterapije.
Ko je leta 2022 v evropskem prostoru prišlo do izbruha mpox, je bila večina evidentiranih primerov med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, nasploh pa velja, da so med tistimi, ki so pogosteje izpostavljeni tovrstni okužbi, osebe, ki imajo spolne odnose bodisi z nepoznanimi partnerji bodisi z več partnerji.
Zdravljenje mpox je (za zdaj še vedno) simptomatsko, razen pri zapletih; ti lahko vodijo v nastanek sekundarne pljučnice dihal, razvijeta se lahko tudi encefalitis ali meningitis, ki v redkih primerih vodita v hude zaplete in povzročita smrt obolelega.
Priporočila glede cepljenja
Po zagotovilih doc. dr. Mateje Logar skrb, da bi prišlo do izbruha teh okužb, ni utemeljena, saj se je mogoče zaščititi s cepivom. Pri nas so bili posamezniki z večjim tveganjem za zaplete pri prebolevanju mpox in zdravstveni delavci cepljeni že pred dvema letoma. Zdaj pa se cepljenje (po posvetu z zdravnikom) svetuje le, na primer, posameznikom, ki odhajajo na endemična območja v Afriki in se tam nameravajo dlje zadržati – oziroma v skladu z veljavnimi priporočili.
Virus opičjih koz je v sorodu z virusom črnih koz, ne pa tudi z virusom vodenih koz. Pri posameznikih, ki so bili v preteklosti cepljeni s cepivom proti črnim kozam, tovrstna zaščita vsaj delno velja tudi za okužbe z virusom opičjih koz; če do okužbe vendarle pride, pa zaščita zagotovo prepreči težji potek bolezni, je še izpostavila infektologinja Mateja Logar.
Preprosti prijemi za preprečitev okužbe
Eno od ključnih vprašanj pa je, seveda, kako okužbo preprečiti. Recept se zdi preprost: z ustrezno higieno, torej z doslednim, pogostim umivanjem rok z vodo in milom. A v tem preprostem prijemu, ki naj bi bil tako ali tako samoumevni sestavni del vsakdanjika, s katerim se je mogoče izogniti številnim nevšečnim in trdovratnim pa tudi usodnim obolenjem, se skriva še en pomemben element, to je izogibanje tesnemu stiku z okuženimi posamezniki. Za zdaj je v Sloveniji, kjer tovrstna okužba še ni bila potrjena, to izvedljivo.
Simbolične fotografije: iStock; portret Mateje Logar: posnetek zaslona/prenos STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
