Virusni hepatitisi so po najnovejših podatkih med nalezljivimi boleznimi najpogostejši krivec za prezgodnjo umrljivost, takoj za tuberkulozo. Zato je ob svetovnem dnevu hepatitisa (28. julij) infektologinja in vodja ambulante za virusne hepatitise na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC prof. dr. Mojca Matičič izpostavila najnovejše podatke, po katerih na stari celini kar pet odstotkov vseh rakov nastane kot posledica virusnih infekcij. Najpogosteje gre za infekcije s humanimi papiloma virusi (rak materničnega vratu) in nekatere druge vrste raka), na drugem mestu so okužbe s Helicobacter pylori (rak želodca), na tretjem mestu pa virusni hepatitisi, med katerimi okužba s hepatitisom C povzroči raka na jetrih.
Virusni hepatitisi
Poznamo pet virusnih hepatitisov: A, B, C, D in E.
Za hepatitis E že dolgo ne velja več, da ga lahko »uvozimo« le iz eksotičnih dežel, opozarja Mojca Matičič. Hepatitis E (genotip 3), ki je zoonoza, kar pomeni, da se prenaša z živali na človeka, je namreč močno zasidran tudi v našem okolju. Virus se skriva v termično ne dovolj obdelanem mesu domačih in divjih svinj ter divjadi, najpogosteje v salamah, klobasah ali pršutu. »Vedno več je bolnikov, pri katerih odkrivamo to bolezen, ki prizadene vse organske sisteme, tudi ali predvsem nevrološkega; lahko povzroči vnetje srčne mišice ali, denimo, izrazito znižanje trombocitov. Težava se skriva v dejstvu, da okužba s hepatitisom E imitira druge bolezni, zato se pogosto zgodi, da ostane neprepoznana – ne pa vedno. Trenutno, denimo, dva onkološka bolnika zdravimo tudi zaradi okužbe s hepatitisom E.«
Tudi do okužbe s hepatitisom A lahko pride v domačem okolju – ob, na primer, zaužitju uvoženega zamrznjenega jagodičevja. Sicer pa je, kot izpostavi Mojca Matičič, okužba tudi spolno prenosljiva, kar se odraža tudi v okužbah, nastalih pri tveganem spolnem vedenju moških, ki imajo spolne odnose z moškimi.
In hepatitis D? Ta je, tako profesorica Matičič, najnevarnejši, saj raka povzroča dva- do trikrat pogosteje kot hepatitis B. »Pri nas tega hepatitisa dolgo ni bilo, nujna pa je pozornost, kajti v Evropi že opažajo renesanso te bolezni, zaradi migracij z endemičnih področij. Virus hepatitisa D se veže na hepatitis B – zato vsakogar, ki ima hepatitis B, testiramo tudi na okužbo s hepatitisom D. Tako smo odkrili že tri primere – vsi pa so v Slovenijo prišli iz območij, ki so, kar se tiče hepatitisa D, visoko endemična.«
Kronična okužba z virusoma hepatitisa B in C najpogosteje povzroči življenjsko ogrožujoča stanja, ki pa se jih okuženi ne zavedajo, kajti okužba zelo dolgo poteka brez vsakršnih bolezenskih simptomov in znakov. Večina obolelih se za ukrepanje odloči prepozno – kljub temu, da je pri nas na voljo zelo dobro dostopno testiranje, ki pomaga odkriti okužbo, in kljub temu, da obstaja učinkovita zaščita pred okužbo s hepatitisoma B in A s cepljenjem.
Globalna statistika
300.000.000 ljudi je na globalni ravni okuženih s hepatitisoma B in C
10.000.000 ljudi je v Evropi okuženih z virusom hepatitisa B (HBV)
9.000.000 ljudi je v Evropi okuženih z virusom hepatitisa C (HCV)
1.300.000 smrti na leto zaradi okužbe s virusnimi hepatitisi
700.000 smrti zaradi odpovedi jeter pri cirozi kot posledici okužbe s HCV
500.000 smrti zaradi (primarnega) raka na jetrih, ki ga povzročata HBV in HCV.
»Testiranje, zdravljenje in cepljenje so odlični ukrepi, le poseči je treba po njih«
»Okužbe z virusnimi hepatitisi so zelo resen problem. Ukrepi, ki so na voljo – testiranje, zdravljenje in cepljenje –, so odlični, le poseči je treba po njih,« poudarja prof. dr. Mojca Matičič, ki ob svetovnem dnevu hepatitisa že tradicionalno izpostavlja dosežke in izzive na tem področju medicine.
V splošni javnosti se namreč še vedno ni usidralo zavedanje, da je tovrstne okužbe mogoče preprečiti oziroma jih odkriti pravočasno in posledično ukrepati dovolj zgodaj, da se na račun okužbe ne razvije hudo obolenje – na primer rak jeter (tretji najpogostejši rak s smrtnim izidom), ki je med onkološkimi boleznimi edino obolenje, katerega pojavnost se v zadnjih desetih letih povečuje.
Okužbe z virusnimi hepatitisi je mogoče preprečiti oziroma jih odkriti pravočasno in posledično ukrepati dovolj zgodaj, da se na račun okužbe ne razvije hudo obolenje – na primer rak jeter (tretji najpogostejši rak s smrtnim izidom), ki je med onkološkimi boleznimi edino obolenje, katerega pojavnost se v zadnjih desetih letih povečuje.
Upad precepljenosti otrok in posledice
»Na žalost pa, navkljub pričakovanjem strokovne javnosti, ukrepov za preprečevanje raka jeter niso vključili v najnovejši načrt EU za boj proti raku. Zato moramo ukrepati sami – in zaradi tega je tokratni slogan svetovnega dneva hepatitisa zelo poveden: 'Ukrepajte. Testirajte se. Zdravite se. Cepite se.'. Vse aktivnosti, izpostavljene v sloganu, pri nas izvajamo že več kot 25 let. In Slovenija ima med evropskimi državami drugo najnižjo prevalenco, takoj za Nizozemsko – zavedamo pa se, da je med nami še vedno precejšen delež posameznikov, ki so se okužili v preteklosti, vendar za svojo okužbo ne vedo. Zato vztrajamo pri ozaveščanju, zaradi tega pozivamo k brezplačnemu testiranju – vemo, da iščemo iglo v senu, vendar je vredno,« je prepričana prof. dr. Mojca Matičič.
Ob tem infektologinja izpostavi tudi skrb vzbujajoč trend: povečuje se delež otrok, ki niso cepljeni proti hepatitisu B. To cepivo je, kot pravi, na voljo že od sredine 80. let prejšnjega stoletja in je »eno najbolj preverjenih in najvarnejših cepiv v zgodovini medicine – a kljub temu precepljenost otrok pri nas upada, tako da najmanj eden od petih otrok ni zaščiten s cepivom proti hepatitisu B. Pri tem pa ne velja pozabiti, da je bilo to prvo cepivo, s katerim se je mogoče zaščititi pred rakom. To cepljenje je vključeno v nacionalni program cepljenja otrok; sprva so bili otroci cepljeni pred vstopom v osnovno šolo, od leta 2020 pa otroke s tem cepivom zaščitijo že v 3. mesecu starosti, pri čemer cepljenje absolutno svetujemo tudi vsem 'zamudnikom'.«
Zakaj tovrstna zaščita pred spolno prenosljivo okužbo? Prof. dr. Mojca Matičič pomen cepljenja ponazori s konkretnim primerom, ki najbolje odslika smiselnost cepljenja, ki prepreči tako kronične kot akutne zaplete: »Zdravili smo, na primer, bolnika, ki se je po okužbi v nekaj dneh 'sesul'. Prišlo je do akutne odpovedi jeter – k sreči smo pravočasno prejeli ustrezen organ, da je bilo mogoče nedelujoča jetra nadomestiti z zdravimi in rešiti življenje obolelega.«
Zakaj tovrstna zaščita pred spolno prenosljivo okužbo? Prof. dr. Mojca Matičič pomen cepljenja ponazori s konkretnim primerom: »Zdravili smo bolnika, ki se je po okužbi v nekaj dneh 'sesul'. Prišlo je do akutne odpovedi jeter – k sreči smo pravočasno prejeli ustrezen organ, da je bilo mogoče nedelujoča jetra nadomestiti z zdravimi in rešiti življenje obolelega.«
Strategija »testiraj in zdravi«
V Sloveniji se, kar se tiče hepatitisov B in C, izvaja strategija »testiraj in zdravi«. Brezplačno anonimno testiranje (okužbe s HCV in HBV ter s hiv) je v sklopu infekcijske klinike na voljo vsak ponedeljek. Ob svetovnem dnevu hepatitisa pa bo klinika v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo, društvom bolnikov z virusnim hepatitisom HEP Slovenija ter študenti medicine, ki sodelujejo v projektu Virus, izvajala testiranja tudi v sredo in četrtek, 24. in 25. julija, med 11. in 18. uro v ambulanti infekcijske klinike na Poljanskem nasipu 58 v Ljubljani.
Brezplačno anonimno testiranje (okužbe s HCV in HBV ter s hiv) je v sklopu infekcijske klinike na voljo vsak ponedeljek. Ob svetovnem dnevu hepatitisa pa bo klinika v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo, društvom bolnikov z virusnim hepatitisom HEP Slovenija ter študenti medicine, ki sodelujejo v projektu Virus, izvajala testiranja tudi v sredo in četrtek, 24. in 25. julija, med 11. in 18. uro v ambulanti infekcijske klinike na Poljanskem nasipu 58 v Ljubljani.
Simbolične fotografije: iStock; fotografija Mojce Matičič: posnetek zaslona/prenos STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
