V resnici je težko razumeti, zakaj v sklopu posodobitve Evropskega načrta za boj proti raku, ki organiziranemu presejanju za raka materničnega vratu, raka na prsih in raka debelega črevesja letos dodaja še presejanje za raka prostate, pljuč in želodca, niso vključene tudi usmerjene aktivnosti za zmanjševanje bremena raka na jetrih. Toda Slovenija je v sklopu državnega programa za obvladovanje raka že predvidela dosledno udejanjanje vseh aktivnosti, ki dokazano pripomorejo k preprečevanju raka jeter, kadar je nastanek te bolezni pogojen z okužbami s hepatitisoma B in C. In v tem kontekstu bi pravzaprav vsak posameznik moral razmisliti, ali je mogoče, da bi kadarkoli v preteklosti prišel v stik z okuženo krvjo – če je odgovor pritrdilen, je edini smiselni korak testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C, ki človeka nič ne stane, lahko pa mu reši življenje. Kar se tiče zaščite pred okužbo z virusom hepatitisa B, pa je razmislek o tovrstni preventivi namenjen vsem, rojenim pred letom 1992, kajti cepljenje proti hepatitisu B je bilo šele pred 31 leti vključeno v nacionalni program cepljenja otrok.

»To cepljenje priporočamo vsem, ki še niso bili cepljeni, kajti cepivo proti hepatitisu B je eno najbolj proučevanih in varnih cepiv v zgodovini medicine,« poudarja vodja nacionalne ekspertne skupine za virusne hepatitise prof. dr. Mojca Matičič, ki kot infektologinja dela na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC. Glede hepatitisa C pa izpostavlja, da je statistična projekcija, izvedena s pomočjo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), pokazala, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami EU najnižjo pojavnost okužb z virusom hepatitisa C. 

Najnižji delež hepatitisa C, a še vedno več kot 1000 obolelih ne ve, da so okuženi

»Toda pri obvladovanju hepatitisa C je še vedno najbolj pereč problem odkrivanje okuženih, ki se okužbe ne zavedajo tudi več desetletij in pomoč nemalokrat poiščejo šele takrat, ko pride do nenadne odpovedi delovanja jeter, nastanka raka na jetrih ali resnih zunajjetrnih manifestacij okužbe. Ocenjujemo, da je pri nas s hepatitisom C okuženih le še 0,07 odstotka prebivalstva, kar pomeni, da moramo odkriti in pozdraviti še nekaj več kot tisoč bolnikov,« zato prof. dr. Mojca Matičič spodbuja k odločitvi za brezplačno anonimno testiranje.

To se bo v sklopu svetovnega dneva hepatitisa (28. julij) odvijalo 27. in 28. julija med 13. in 18. uro na Poljanskem nasipu 58 v Ljubljani. Akcijo organizira infekcijska klinika v sodelovanju z Inštitutom za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, društvom Slovenija HEP, ki združuje bolnike, obolele za virusnim hepatitisom, ter društvom študentov medicine, ki sodelujejo pri projektu Virus. V sklopu tovrstnih akcij se je pri nas doslej za testiranje odločilo že več kot 9000 posameznikov – in prenekateremu so s pravočasno potrditvijo okužbe ter takojšnjim zdravljenjem rešili življenje. Ob tem pa Mojca Matičič spomni, da je možnost anonimnega brezplačnega testiranja na voljo tudi vsak ponedeljek (med poldnevom in poltretjo uro popoldne), na isti lokaciji. 

Preprečevanje nastanka primarnega raka na jetrih

»Hepatitis C lahko danes izredno učinkovito pozdravimo – če ga le odkrijemo dovolj zgodaj, medtem ko okužbo z virusom hepatitisa B lahko uspešno preprečimo s cepljenjem. Posledično pa preprečimo nastanek primarnega raka na jetrih, ki je šesta najpogostejša rakava bolezen in med tovrstnimi obolenji tretji najpogostejši povzročitelj smrti,« navaja Mojca Matičič. Ob tem opozori, da bolniki s cirozo, ki je posledica pozno odkritega oziroma pozno zdravljenega hepatitisa B ali C, nujno potrebujejo redne kontrole pri infektologu ali gastroenterologu, saj ta »z rednimi obdobnimi pregledi lahko odkrije na novo nastalega raka jeter – v zgodnjem obdobju torej, ko je zdravljenje še uspešno.«

Od odkritja prvega zdravila v zgodovini medicine, s katerim je mogoče pozdraviti kronično virusno okužbo – okužbo z virusom hepatitisa C, ki nastane zaradi stika s krvjo okuženega (neprofesionalno tetoviranje ali pirsing, souporaba osebnega higienskega pribora, tvegani spolni odnosi, souporaba pribora za injiciranje ali njuhanje drog, nesterilno injiciranje), letos mineva deset let. »To zdravilo je varno, bolniku prijazno, brez pomembnih stranskih učinkov, zdravljenje pa traja le dva do tri mesece. Po začetnih precejšnjih omejitvah tovrstnega zdravljenja na račun zelo visoke izhodiščne cene danes ta zdravila uporabljajo že povsod po svetu – v Sloveniji pa so na voljo že od začetka,« pojasnjuje infektologinja Mojca Matičič.

Ob tem spomni na strategijo obvladovanja hepatitisa C, ki jo je Slovenija kot ena prvih držav na svetu uvedla že pred dobrega četrt stoletja. »Strategija, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) izpostavlja kot primer dobre prakse, je prinesla dobre rezultate: smo na poti k eliminaciji hepatitisa C.« Na Slovenskem smo prvi na svetu to okužbo povsem eliminirali pri določenih skupinah bolnikov – pri hemofilikih, pri okuženih s HIV in pri bolnikih s presajenimi organi.

Novi izzivi, ki Slovenije niso obšli

Vedno znova pa se, kot ugotavlja prof. dr. Mojca Matičič, pojavljajo novi izzivi. Med njimi so, denimo, okužbe s hepatitisom D, ki jih pred desetletjem pri nas ni bilo, a je rutinsko testiranje vseh, okuženih s hepatitisom B, v zadnjem letu pripomoglo k odkritju dveh oseb, ki sta poleg že zelo napredovale bolezni jeter imeli tudi z okužbo s hepatitisom D. 

Kar se tiče akutnega hepatitisa A, je v Sloveniji do največjega izbruha prišlo lani, z vnosom iz Madžarske, predvsem med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi; med 55 okuženimi jih je več kot polovica potrebovala hospitalizacijo, pri dveh bi skorajda prišlo do odpovedi delovanja jeter, zato Mojca Matičič poudarja: »Močno priporočamo preventivno cepljenje proti hepatitisu A, medtem ko je za necepljene v primeru potrjenega stika z okuženim priporočljivo poekspozicijsko cepljenje.«

Sicer pa (tudi) pri nas narašča število bolnikov z akutnim hepatitisom E, ki nastane zaradi uživanja termično slabo obdelanih ali termično neobdelanih mesnih izdelkov, narejenih iz mesa gojenih svinj in divjačine. Ob tem infektologinja opozarja, da bolezen poteka zelo neznačilno, zato simptomi spominjajo na številne druge bolezenske sindrome: »Okužba z virusom hepatitisa E ogroža predvsem živčni sistem in ledvice, povzroči lahko ohromelost, odpoved delovanja ledvic in mnoge druge zaplete, ki lahko ogrozijo življenje obolelega. Tej okužbi so izpostavljeni zlasti posamezniki z oslabelim imunskim odzivom; ker pri njih lahko pride do kroničnega hepatitisa E, jim odsvetujemo uživanje suhomesnih izdelkih.« 

V raziskavi, opravljeni med krvodajalci na Slovenskem, se je pokazalo, da jih je več kot sedem odstotkov v preteklosti prebolelo okužbo s hepatitisom E, pa tega sploh niso vedeli – zato je, tako Mojca Matičič, »zelo pomembno, da pri najrazličnejših nepojasnjenih bolezenskih simptomih in znakih vedno pomislimo tudi na možnost okužbe s hepatitisom E – in pri obolelem opravimo testiranje ter, če je sum na okužbo potrjen, poskrbimo tudi za ustrezno zdravljenje.«

Trenutno naj bi bilo na dobri poti k eliminaciji virusnih hepatitisov do leta 2030 le osem evropskih držav. Med njimi je tudi Slovenija.

Simbolične fotografije: iStock; portret Mojce Matičič: Diana Zajec 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani