V ponedeljek in v torek, 27. in 28. julija, pa se bodo v sklopu svetovnega dneva hepatitisa brezplačna in anonimna testiranja na okužbo z virusoma hepatitisa B in C na infekcijski kliniki odvijala še v dodatnih terminih (med 14. in 19. uro). Zakaj se je priporočljivo testirati? Okužba s hepatitisom C, do katere pride s prenosom okužene krvi, praviloma dolgo ostane prikrita, neprepoznana – toda v dveh ali treh desetletjih po okužbi lahko nastanejo resni zapleti, ki ogrožajo življenje obolelega, pa naj gre za cirozo, za odpoved delovanja jeter ali za nastanek raka na jetrih. Po drugi strani pa je hepatitis ozdravljiv – a le, če je diagnoza postavljena dovolj zgodaj in se zdravljenje, ki traja od dva do tri mesece, začne pravočasno.

»Verjetno se v tem obdobju zdi nenavadno, da se z infektologom pogovarjate še o čem drugem, kot o novem koronavirusu. Toda skrb, da bi zaradi pretirane obremenjenosti zdravstva na eni strani in na drugi strani zaradi strahu prebivalcev, zaradi katerega ti ne želijo ali pa tudi ne morejo priti na pregled ali na preiskavo, prišlo do poslabšanja bolezenskih stanj na drugih področjih. Tudi programi odkrivanja in zgodnjega začetka zdravljenja okužb s hepatitisoma B in C so bili v času epidemije zelo okrnjeni,« opozarja prof. dr. Mojca Matičič, zdravnica, ki je na infekcijski kliniki gonilna sila dogajanja na tem področju. 

Dosežki, s katerimi se Slovenija ponaša tudi drugod po svetu, so v resnici spodbudni in vredni zgledovanja. Kot je v pogovoru za Zdravstveniportal.si pojasnila profesorica Matičič, je Slovenija tudi po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) razvila model dobre prakse za obvladovanje virusnih hepatitisov, pri čemer velja izpostaviti predvsem hepatitis C. 

Slovenski model dobre prakse

»V Sloveniji smo že pred 23 leti (leta 1997) oblikovali strategijo obvladovanja hepatitisa C. Zelo zgodaj smo prepoznali pomen čimprejšnjega odkrivanja okužbe z virusom hepatitisa C pri uporabnikih drog; ker imamo metadonske centre, razpršene po vsej Sloveniji, se v teh centrih tovrstna testiranja rutinsko izvajajo že od leta 1995. Ko smo dobili zdravila za zdravljenje hepatitisa C, kar se je odvilo zelo pospešeno, smo se odločili, da poskusimo pospešiti projekt eliminacije hepatitisa, s tako imenovano mikroeliminacijo. V skupinah, v katerih je tveganje za okužbo veliko, smo zelo hitro poiskali okužene in jih tudi tako rekoč takoj pozdravili,« poudarja sogovornica. 

Pri nas smo prvi na svetu eliminirali hepatitis pri hemofilikih – v lanskem letu v hemodializnih enotah. »Seveda pa je to dinamičen proces, kajti v dializne enote prihajajo vedno novi bolniki. Zato smo posegli tudi v smernice na področju nefrologije; po novem vsakega bolnika, ki prvič pride v nefrološko ambulanto zaradi kroničnega ledvičnega obolenja, takoj testirajo na možnost okužbe s hepatitisoma B in C. Testiranje na okužbo s hepatitisom C pa redno izvajajo tudi pri posameznikih, ki so okuženi z virusom hiv, saj so ti bolj izpostavljeni tudi okužbi s hepatitisom C.«

Ne bolezenski znaki, dejavniki tveganja iz preteklosti so razlog za test

Ob tem profesorica Mojca Matičič opozarja, da se v zadnjih letih, kljub izjemnemu napredku medicine, še vedno dogaja, da bolnik specialista za virusne hepatitise oziroma infektologa prvič obišče šele, ko se je njegova bolezen – na primer rak na jetrih – že razvila. »Tega ne smemo in ne želimo dopuščati, zato pozivamo ljudi, ki sicer nimajo nobenih bolezenskih znakov, imajo pa morda dejavnike tveganja iz preteklosti, naj se vendarle pridejo testirati.«

Pri nas v sklopu infekcijske klinike že od leta 1986 deluje ambulanta za anonimno in brezplačno testiranje – sprva zgolj za hiv, od leta 2012 pa tudi za hepatitisa B in C. »To ambulanto smo letos, žal, morali za dva meseca zapreti. Potem smo njeno delovanje znova vzpostavili, vendar obisk v času epidemije ni bil najboljši; od 13. julija dalje pa ponedeljkova rutinska ambulanta za testiranje na hepatitisa B in C pa tudi hiv poteka na novi lokaciji, na Poljanskem nasipu 58,« je pred skorajšnjim svetovnim dnevom hepatitisa pojasnila sogovornica, ki upa, da se bo čim več ljudi – bodisi zdaj, bodisi kasneje, kajti ambulanta deluje vsak ponedeljek – odločila za preverbo svojega zdravstvenega stanja. 

Čim obstaja indic, ki v človeku vzbudi skrb, se velja odzvati in ukrepati, trdi zdravnica, trdno prepričana, da pri nas resnično obstajajo vse možnosti, da bi nam lahko hepatitis uspelo izkoreniniti prej kot v desetih letih.

Na kakšen način pride do okužbe z virusom hepatitisa C?

Z vnosom okužene krvi v organizem. To se lahko zgodi že samo zaradi enkratne uporabe izposojene zobne krtačke ali britvice (naslovna fotografija) ali pribora za pedikuro. Čeprav redko, se to utegne zgoditi tudi v domači kopalnici.

In kateri so drugi načini prenosa okužbe?

Portret Mojce Matičič: Diana Zajec; fotografije iz arhiva: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.