Kljub znanstvenim dognanjem in dosežkom sodobne medicine tuberkuloze ni bilo mogoče povsem izkoreniniti, je pa ta nalezljiva bolezen dandanes bistveno bolje obvladljiva kot nekoč, v davni preteklosti, o kateri je znanost na tem področju izvedela veliko tudi po zaslugi egipčanskih mumij in odkritij, da so nekateri posamezniki, ki so jih po smrti mumificirali, že takrat umrli zaradi tuberkuloze. Za to bolezen je bil nekdaj, ko še niso poznali zdravil zanjo, značilen zelo težek potek, s številnimi zapleti. Danes je drugače, a vendar tuberkuloza še vedno predstavlja neizmerno globalno, ekonomsko, socialno in zdravstveno breme. Zato naj bi svetovni dan tuberkuloze (24. marec), ki se tokrat odvija pod sloganom Ura tiktaka, še dodatno spodbudil prizadevanja za zaustavitev te globalne epidemije. 

Pred 139 leti je dr. Robert Koch odkril bacile, ki povzročajo tuberkulozo – Mycobacterium tuberculosis. To dognanje je odprlo pot zgodnjemu odkrivanju in zdravljenju te bolezni, ki se lahko pojavi v katerikoli starosti in ki še danes predstavlja velik problem – predvsem v primerih in okoljih, ko so ljudje primorani bivati v slabih pogojih in revščini. 

Koga najbolj ogrožajo bacili Mycobacterium tuberculosis?

Tveganje je večje v vojnih razmerah, med begunci, brezdomci, tudi med zaporniki – na območjih, kjer je zdravstvena oskrba daleč od optimalne, v okoljih, kjer je izpostavljenost okužbam večja.

Verjetnost za okužbo se poveča, če je koncentracija bacilov v zraku velika. Redko pa se zgodi, da bi se tuberkuloza razvila pri nekom, ki ima dober imunski sistem. Bolezen se pojavlja večinoma pri posameznikih iz skupin z večjim tveganjem, torej med odvisniki od prepovedanih drog, alkoholiki, brezdomci, sezonskimi delavci, priseljenih osebah, posameznikih s slabšim delovanjem imunskega sistema, na primer pri sladkornih bolnikih, okuženih s hiv, bolnikih s težkimi pljučnimi boleznimi (silikoza pljuč), pri starejših, predvsem tisti, ki živijo v negovalnih ustanovah. Povečano tveganje je lahko tudi posledica jemanja nekaterih zdravil oziroma določenega zdravljenja (kemoterapija, zdravljenje z biološkimi zdravili, s kortikosteroidi, z nekaterimi zdravili proti artritisu ...). Med bolj izpostavljene pa, seveda, spadajo tudi zaposleni v zdravstvu, ki so nasploh pogosteje in izraziteje izpostavljeni možnosti okužb.

Ti bacili, kasneje poimenovani tudi Kochovi bacili, imajo zanimive značilnosti: zelo so odporni proti fizikalnim in kemijskim sredstvom – po več mesecev preživijo v vlažnih, temnih, mrzlih prostorih, medtem ko jih sončni oziroma ultravijolični žarki uničijo že v nekaj minutah. Po drugi strani pa danes resno skrb vzbujajo sevi bacilov tuberkuloze, večkratno odpornih na zdravila, namenjena zdravljenju jetike.

Prikrita ali aktivna okužba? Razlika je ključnega pomena ...

Bolezen se širi s kapljičnim prenosom med kašljanjem, govorjenjem, kihanjem obolelega. Praviloma okuži pljuča (pulmonarna tuberkuloza), lahko pa tudi druge organe in organske sisteme, je kronična, spremljajo jo številni zapleti. In kako jo pravočasno prepoznati? 

Stroka opozarja na štiri znake, ki naj bodo razlog za takojšnje ukrepanje in obisk pri zdravniku: brez jasnega vzroka dolgo trajajoča blago povišana telesna temperatura in izguba telesne teže, potenje ponoči ter dolgo trajajoč, trdovraten kašelj.

Okužba s tuberkulozo je lahko prikrita (poteka brez znakov, ni prenosljiva) ali aktivna (je kužna, nujno je zdravljenje). Pri aktivni pljučni tuberkulozi je prisotna najmanj milijarda bakterij, zato je nujno zdravljenje z več antibiotiki oziroma s kombinacijo protituberkuloznih zdravil. A samo terapija z zdravili ne zadostuje – oboleli morajo korenito spremeniti način življenja, opustiti kajenje, pitje alkohola ... Zdravljenje tuberkuloze je dolgotrajen proces.

Večina obolelih (več kot 90 odstotkov) okužbo s tuberkulozo preboleva prikrito, brez znakov – a tudi ta oblika v petih do desetih odstotkih primerov napreduje v aktivno obliko, ki je, če oboleli ne dobi ustreznega zdravljenja, v 50-odstotnem deležu lahko usodna.

Prvi korak v diagnostiki: presejalni kožni test

Ob svetovnem dnevu tuberkuloze pri zbornici zdravstvene in babiške nege opozarjajo, da tuberkuloza še vedno predstavlja stigmo – tudi pri nas. Tudi med zaposlenimi v zdravstvu. Zato ne velja pozabiti, da k uspešnemu zdravljenju lahko pripomore tudi dobra ozaveščenost o prepoznavnih znakih te bolezni, predvsem pa o prvem koraku, ki vodi k odkritju – to je presejalni kožni test s tuberkulin antigenom, kajti okužba z bacilom tuberkuloze pogosto povzroči občutljivost na ta gen, ki ga je prav tako odkril Koch (leta 1890).

Tuberkulinski test, v katerem uporabljajo prečiščen proteinski derivat tuberkulina in s katerim je mogoče preveriti tudi stanje po cepljenju, pokaže, ali je bil organizem v stiku z bacilom ali ne. Ker pa pozitivni test zgolj opozarja na možnost okužbe s tuberkulozo, je diagnostiko treba nadgraditi s slikanjem pljuč in z bakteriološkimi preiskavami.

Nasploh pa velja, da bi se za tuberkulozo moral testirati vsakdo, ki je bil v tesnem stiku z osebo s kužno obliko tuberkuloze, in vsi, ki so se okužili s hiv oziroma zboleli za aidsom.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2019 za tuberkulozo zbolelo 10.000.000 ljudi, pri 465.000 je prišlo do okužbe z bacilom, odpornim na zdravila; v istem letu jih je zaradi posledic te bolezni ugasnilo 1.400.000 življenj. Povsod po svetu se pospešeno vrstijo prizadevanja, da bi zmanjšali breme te bolezni. Tudi ali predvsem s preprečevanjem teh okužb oziroma z zmanjševanjem možnosti za njihovo širjenje.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.