V današnjem času se res zdi, kot da imamo svet na dlani. Potovanja na druge dele zemeljske oble so že dolgo nekaj običajnega, kar je za vsakogar z raziskovalsko oziroma popotniško žilico nadvse dobrodošlo. A s tovrstno mobilnostjo se bistveno lažje in hitreje prenašajo tudi nalezljive bolezni, ki bi sicer ohranile domicil le na tistem območju, kjer pride do izbruha. Med takšnimi primeri so tudi nekatera obolenja, za katera dandanes predvidevamo, da je njihova pojavnost prej izjema kot pravilo – in marsikdo živi v prepričanju, da je tako tudi z garjami. Vendar ni tako, kajti na globalni ravni se je pojavnost te parazitske nalezljive kožne bolezni v manj kot desetletju podvojila in lani dosegla že obulus približno 400 milijonov na novo zabeleženih okužb.
Pojavnost te nalezljive kožne bolezni se je v manj kot desetletju podvojila
Kot poudarja predstojnica Dermatovenerološke klinike prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, so samo v tem letu na kliniki zdravili 96 pacientov z garjami, pri čemer v nabor obolelih niso všteti njihovi družinski člani, ki so bili prav tako izpostavljeni okužbi. V lanskem letu so na kliniki zaradi garij zdravili približno 800 bolnikov, leta 2023 600 in leto pred tem približno 500. Na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je bilo lani prijavljenih več kot 1400 primerov garij, od tega jih je bila skoraj polovica zabeleženih med tujimi državljani, zlasti v ljubljanski zdravstveni regiji.
Obvladovanje poteka okužbe se odvija različno – medtem ko nekaterim obolelim z res doslednim upoštevanjem navodil, skupaj s predpisano terapijo, okužbo uspe omejiti in se kmalu pozdraviti, pa se po drugi strani »posamezne družine s to resno težavo spopadajo tudi po pol leta. Nekateri se skabiesa ne morejo rešiti in se vračajo v bolnišnico – tudi po štirikrat ali petkrat.«
Posamezne družine se s to resno težavo spopadajo tudi po pol leta. Nekateri se skabiesa ne morejo rešiti in se vračajo v bolnišnico – tudi po štirikrat ali petkrat.
prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, predstojnica Dermatovenerološke klinike, UKC Ljubljana
Recept za odpravo garij: uporaba antiparazitne kreme in temeljito pranje ter čiščenje
»Okužba, ki jo je mogoče pozdraviti le z doslednim izvajanjem terapije, se prenaša predvsem z neposrednim stikom kože s kožo, redkeje prek okuženih oblačil ali posteljnine. Najučinkoviteje je, če pred začetkom terapije doma v vroči vodi operemo vsa oblačila, posteljnino in brisače ter posesamo stanovanje. Po tuširanju se mora vsak od članov družine, kajti vse je treba zdraviti istočasno, namazati z antiparazitno kremo, po vsem telesu, od vratu do prstov na nogi, tudi med prsti rok in nog, tudi po predelih, na katere marsikdo pozabi, a so, kar se tiče širjenja garij, zelo izpostavljeni, na primer pri ženskah okrog prsnih bradavic in pri moških okrog penisa in mod. Po tednu dni je ponovno treba oprati oziroma očistiti vse površine, s katerimi pride v stik oboleli,« dermatovenerologinja pojasnjuje postopke, ki vodijo k odpravi garij.
Ob tem predstojnica klinike dodaja, da se v določenih primerih, kar se tiče zdravljenja, ne odločijo za antiparazitno kremo, ampak za sistemsko terapijo, v sklopu katere oboleli prejema(jo) zdravila v obliki tablet. »Kadar pa simptomi kljub zdravljenju vztrajajo, je zelo pomembno, da oboleli ponovno obišče zdravnika. Med možnimi razlogi za neuspešno zdravljenje so nepravilna uporaba zdravila, ponovna okužba – po stiku z okuženim, ki ni prejemal terapije – ali odpornost pršic na predpisano zdravilo, kar pa se zgodi redko. V takih primerih lahko zdravnik predlaga alternativne možnosti zdravljenja in opredeli dodatne ukrepe za učinkovitejše preprečevanje širjenja okužbe,« še pove Tanja Planinšek Ručigaj.
Kadar simptomi garij kljub zdravljenju vztrajajo, je zelo pomembno, da oboleli ponovno obišče zdravnika. Med možnimi razlogi za neuspešno zdravljenje so nepravilna uporaba zdravila, ponovna okužba – po stiku z okuženim, ki ni prejemal terapije – ali odpornost pršic na predpisano zdravilo, kar pa se zgodi redko.
Izbruhi garij
Med posamezniki, ki so okužbi z garjami bolj izpostavljeni in tudi zbolijo pogosteje, so otroci. Enako velja za vse družinske člane, kadar se ta nalezljiva kožna bolezen pojavi pri enem od članov družine. Prenos okužbe je pogost tudi ob spolnem telesnem stiku z okuženim partnerjem. Sicer pa do izbruhov garij prihaja med prebivalci različnih ustanov, od vrtcev in šol, dijaških domov in domov za starejše, od azilnih in prevzgojnih domov do zaporov.
V Sloveniji je tako, denimo, pred 17 leti prišlo do izbruha garij med stanovalci študentskih domov v Ljubljani; med obolelimi je bilo 15 študentov iz tujine in trije slovenski državljani. Do drugega velikega izbruha je prišlo pred 15 leti, ko je v enem izmed domov za starejše za garjami zbolelo kar 68 varovancev in zaposlenih.
Do prenosa okužbe lahko pride marsikje, tudi na povsem nepričakovanih lokacijah, nenazadnje je do izbruha v preteklosti prišlo tudi v bolnišnici ali pa na kliniko, kot omenja prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, »z ektoparazitozo pridejo tudi posamezniki, ki so bili pred tem v zdravilišču. Zaradi garij zdravimo paciente v vseh starostnih obdobjih, od dojenčkov do starejših. S tem obolenjem se srečujejo v vseh dermatoloških ambulantah po Sloveniji.«
Do izbruhov garij prihaja med prebivalci različnih ustanov, od vrtcev in šol, dijaških domov in domov za starejše, od azilnih in prevzgojnih domov do zaporov. Do ektoparazitoze lahko pride tudi v zdravilišču ali bolnišnici.
Kužnost prisotna že med inkubacijsko dobo, celo šest tednov pred pojavom simptomov
Pri prvi okužbi je inkubacijska doba do pojava simptomov dokaj dolga, saj traja od dveh tednov do poldrugega meseca. Če pa se zgodi, da pri nekom pride do ponovne okužbe, se znaki pojavijo že v nekaj dneh: opazne so rdečkaste bunčice (kroglaste izboklinice), ki se pojavijo na mestih, kjer je samica pršice pod kožo izlegla jajčeca. Samica jajčeca najpogosteje izleže ponoči, zato je pri obolelem srbenje ponoči hujše kot podnevi.
Bunčice se pojavijo med prsti, na zapestjih in komolcih, okrog pasu, na spolovilu ... Zaradi močnega srbenja se oboleli ne morejo upreti praskanju, zato se na mestih, kjer se praskajo, včasih na koži pojavijo gnojne spremembe – sicer pa bolezen, ko je trdovratna in stres povzročajoča okužba enkrat odpravljena, praviloma ne pusti posledic. Drugače pa je, kadar bolezen kljub zdravljenju napreduje in se kaže v obliki krustoznih garij, ki lahko na koži povzročijo hude spremembe.
Pri prvi okužbi je inkubacijska doba do pojava simptomov (hudega srbenja) dokaj dolga, saj traja od dveh tednov do poldrugega meseca; človek je tudi v tem času že kužen. Pri ponovni okužbi se bolezenski znaki pojavijo bistveno hitreje, že v nekaj dneh.
Garje – znaki, diagnostika in zdravljenje
Pršica Sarcoptes scabiei je glavni krivec za nastanek garij, bolezenske okužbe, ki se s telesnim stikom zlahka prenese s človeka na človeka. Ko zboli en družinski član, se garje praviloma pojavijo pri vseh članih družine.
Pri sicer zdravem posamezniku se po začetni okužbi postopno razvije imunski odziv, ki pomaga obvladovati število pršic v koži. Drugače pa je pri ljudeh s slabšim oziroma oslabljenim imunskim odzivom (starejši, bolniki z aidsom, limfomom, po presaditvi organa ...; ti okužbe ne morejo obvladati, zato ta nemoteno napreduje in vodi v nastanek krustoznih garij (z velikim številom pršic v koži) in posledično hudih sprememb na koži.
Kako pride do okužbe?
Človek se okuži predvsem s telesnim stikom – do prenosa s kože na kožo pride, na primer, po dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji, spolnem stiku ... Do posrednega prenosa (na primer z uporabo iste brisače) pride redkeje – praviloma se to zgodi takrat, ko ima oboleli krustozno obliko garij (ta je pogostejša pri starejših in pri posameznikih z oslabelim imunskim sistemom) in je zaradi velike količine pršic in jajčec, ki se skrivajo v krastah, zelo kužen.
Kako nastanejo garje?
Samica pod vrhnjo plastjo kože izkoplje kanalčke, v katere odloži jajčeca (na koži se to kaže v obliki rdečkasto obarvanih bunčic oziroma papul). Iz jajčec se že v nekaj dneh izležejo ličinke. Ta proces infestacije oziroma okužbe povzroči močno srbenje, ki ga stroka pojasnjuje kot alergijski odziv na pršice in njihove izločke.
Pršice brez stika s človeškim telesom živijo le kratek čas, uničiti jih je mogoče s pranjem.
Znaki:
- močno srbenje, ki je izrazitejše ponoči;
- valovite, centimeter dolge črte, na koncu vsake je drobna rdečerožnata bunčica oziroma papula (to so kanalčki, ki jih naredijo pršice, ko ležejo jajčeca);
- izpuščaji se najpogosteje pojavijo tam, kjer je koža mehka in tanka (med prsti, na zapestjih, na notranji strani komolcev, v podpazduhi, pri ženskah okoli prsnih bradavic, pri moških okoli penisa in modnika, okrog popka, okoli pasu, na spodnji strani zadnjice);
- najhujše srbenje se pojavlja ob kanalčkih;
- na obrazu (tudi v obliki s tekočino napolnjenih mehurjev) se težave praviloma pojavijo le pri malčkih;
- kanalčki sčasoma »izginejo«, ker jih prekrije vnetje, do katerega pride zaradi praskanja.
Diagnostika
- za diagnozo praviloma zadostuje že pregled kožo in kanalčkov, skupaj s prisotnostjo ključnega simptoma: hudega srbenja;
- ogled vzorca okuženega dela kože pod mikroskopom omogoča potrditev navzočnosti pršic.
Zdravljenje
Zdravljenje (s kremo ali losjonom, ki vsebuje sredstvo proti pršicam, je treba premazati vso kožo, od vratu do prstov na nogi) se mora odviti v sozvočju s predhodnim pranjem posteljnine in oblek ter čiščenjem površin, ki so bile v stiku s kožo. Kadar določenega perila ni mogoče oprati, ga je treba za najmanj 72 ur shraniti v plastične vreče; v tem času pršice poginejo. Kar se tiče pohištva, prevlečenega s tekstilom, se ga ne sme uporabljati najmanj 24 ur, potem ga je treba očistiti (vsaj) s sesalnikom.
Da bi garje odpravili, je treba upoštevati zdravnikova navodila in res dosledno izvajati predpisano terapijo. Po topli kopeli ali tuširanju je treba počakati, da se koža ohladi, sicer je učinek zdravilnega mazila slabši. Mazilo je po vsakem umivanju treba na novo namazati.
Kadar je koža prekrita s krastami, se dermatolog praviloma odloči za sistemsko zdravljenje.
Fotografije: arhiv UKC Ljubljana in iStock; portret Tanje Planinšek Ručigaj: posnetek zaslona/prenos STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
