Janez Zobec se je s klopnim meningoencefalitisom okužil pred dvema desetletjema, ko je med sprehodom v gozdu dobil klopa. Dva dni po klopovem vbodu so mu začele otekati bezgavke, dva tedna kasneje pa je hudo zbolel – ni mogel več stati, stalno je bil prisoten občutek tresavice, na eni strani mu je zategovalo usta. Zaradi kritičnega stanja je bila nujna hospitalizacija; zdravili so ga na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, kajti zaradi klopnega meningoencefalitisa je postal nepokreten, slabeti so mu začela pljuča in srce. Da so se mu po dolgotrajnem zdravljenju počasi povrnile zmogljivosti, je moral na štiri mesece trajajočo rehabilitacijo v Univerzitetni rehabilitacijski inštitut (URI) Soča. Danes je bolje, vse aktivnosti lahko (spet) opravlja samostojno – zaradi z boleznijo povzročene ohromitve pa ima še vedno težave z desno stranjo telesa.

Takšnih osebnih (pre)izkušenj se v Sloveniji vsako leto nabere več kot sto. Vseh oblik okužbe s KME sicer ne spremljajo tako hudi zapleti, vendar ni mogoče predvideti, kako močno bo vbod okuženega klopa vplival na življenje nekoga, ki je klopa dobil med prijetnim sprehodom v naravi, sproščujočim tekom po gozdu, med igro v parku ali delom na vrtu. Sicer podatki kažejo, da je s starostjo potek bolezni težji, vendar klopni meningoencefalitis tudi pri najmlajših lahko povzroči resne zaplete.

Cepljenje in drugi zaščitni ukrepi

Že dolgo pa je znano, da je klopni meningoencefalitis mogoče tudi preprečiti – s cepljenjem, ki je od prvega leta starosti dalje priporočeno vsem, ki živijo oziroma se gibljejo na območjih z veliko pojavnostjo KME. Priporočilo torej velja za odrasle in za vse starše, ki veliko časa preživijo v naravi in ki s seboj na sprehode, pohode ali na delo v naravi jemljejo tudi svoje otroke. 

Seveda je res, da pri zaščiti pred nadležnimi klopi pomagajo tudi drugi zaščitni ukrepi – od primernih oblačil, uporabe repelentov do takojšnjega tuširanja in pregleda kože po prihodu domov ter odstranitve morebitnih klopov. Bolezni ni mogoče vedno preprečiti, a klopa je treba odstraniti takoj, ko ga opazimo, saj tudi tako bistveno zmanjšamo možnost za prenos okužbe.

V zadnjem obdobju so za klopnim meningoencefalitisom najpogosteje zbolevali starejši, pri katerih se – zlasti po 60. letu starosti – pojavlja težji potek bolezni.

Po okužbi s KME je na voljo le podporno zdravljenje

Kar se tiče klopnega meningoencefalitisa, je torej po eni strani na voljo zaščita s cepljenjem – po drugi strani pa je, ko že pride do okužbe, na voljo le podporno zdravljenje; to vključuje nesteroidna protivnetna zdravila. Kadar pri prebolevanju KME pride do zapletov, sta neizogibni tudi ventilacija in intubacija; po parezi ali ohromitvi je nujna rehabilitacija z usmerjeno fizioterapijo oziroma celostno obravnavo.

Znano je, da mila zima in vlažna pomlad okrepita aktivnost klopov – torej bi lahko rekli, da so v tem letu pogoji za razmah te male nadlege, ki pa lahko povzroči ogromno, nepredstavljivo škodo zdravju človeka, če ta »naleti« na okuženega klopa in ga ne opazi ter ne odstrani pravočasno in v celoti, tako rekoč idealni. Nevarnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo okuženi klopi, se vleče od februarja do novembra, medtem ko pojavnost obolenj – klopnega meningoencefalitisa in lajmske borelioze – doseže vrh v poletnih mesecih.

»S cepljenjem bi res hude posledice klopnega meningoencefalitisa lahko preprečili«

Približno 70 odstotkov vseh bolnikov s klopnim meningoencefalitisom zdravijo na infekcijski kliniki v Ljubljani. Kot poudarja infektolog prof. dr. Franc Strle, so obrazi te bolezni različni, a vsi po vrsti vse prej kot prijazni.

»Bolniki s klopnim meningoencefalitisom, ki jih zdravimo na naši kliniki, so v povprečju hospitalizirani deset dni, nekateri pa bistveno dlje. Vedeti moramo, da je okužen le odstotek vseh klopov – med ljudmi, na katere se s klopovim vbodom prenese okužba, pa jih zboli le deset odstotkov. Toda pri nekaterih, ki zbolijo, so posledice grozljive. Med temi najpogosteje pride do nesimetrične ohromitve ramenskega obroča, redkeje se ohromitev pojavi na kolčnem obroču. Najteže pa je, če bolnik zaradi ohromitve dihal, ki le redko izzveni, ne more dihati. Pomagamo mu lahko le z umetnim predihavanjem, od katerega nekateri posamezniki ostanejo odvisni do konca življenja,« je prof. dr. Franc Strle neposreden pri pojasnjevanju najtežjih oblik klopnega meningoencefalitisa pri pacientih, ki jih zdravijo na infekcijski kliniki.

Ob tem doda, da do izboljšanja ali do odprave ohromitve lahko pride leto dni po okužbi, včasih v roku poldrugega leta, »kasneje pa ne. Po drugi strani pa vemo, da bi s cepljenjem te res hude posledice klopnega meningoencefalitisa lahko preprečili.«

»Rehabilitacija je intenzivna in dolgotrajna«

»Določen odstotek ljudi, ki dobijo klopni meningoencefalitis in posledično tudi težko bolezensko sliko, je dolge mesece priključen na umetno ventilacijo. Zaradi možganskih okvar po prebolelem KME vsako leto na inštitutu Soča sprejmemo enega do dva bolnika, nakar se začne dolgotrajna rehabilitacija, kajti pacienti so takrat, ko pridejo k nam, praviloma težko prizadeti in povsem odvisni od nege, ki jim jo zagotavljamo,« poudarja mag. Klemen Grabljevec, predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in nevrološkimi obolenji, ki deluje v sklopu URI Soča.

Bolniki, ki jim pomagajo, imajo velik nabor zelo resnih težav, na račun okvare številnih funkcij in funkcionalnosti. Kot pojasnjuje Klemen Grabljevec, imajo skorajda vsi ohromljene tako roke kot noge in so praktično nepomični, običajno imajo težave s požiranjem, dihanjem in sporazumevanjem.

»Rehabilitacija je intenzivna in dolgotrajna. Bolnika moramo najprej okrepiti, da sploh lahko začne sodelovati pri rehabilitaciji, zato je nujna uvedba dolgo trajajoče klinične prehranske podpore. Potem začnemo z osnovnimi gibalnimi vajami, prizadevamo si za samostojnost obolelega, pri čemer se mora ta na novo naučiti govoriti – če ima še vedno luknjo zaradi trahealne kanile, ki so mu jo morali vstaviti v sapnik, je to še dodatno oteženo –, se gibati in samostojno funkcionirati,« navaja mag. Grabljevec.

Zato bolnika vključijo v programe nevrofizioterapije, respiratorne fizioterapije, funkcionalne delovne terapije – pa tudi psihološke, logopedske in socialno-delovne obravnave, pri čemer Grabljevec kot specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine opozarja, da mnogi od teh pacientov zaradi posledic bolezni niso več sposobni samostojno živeti v domačem okolju. »Zato jim, kadar ne gre drugače, pomagamo tudi pri iskanju namestitve v kateri izmed ustreznih institucij. Velik problem je, ker zaradi hudih posledic okužbe s klopnim meningoencefalitisom izgubimo aktivnega človeka – in to kljub temu, da imamo na voljo res učinkovito sredstvo, s katerim bi lahko preprečili tako težek potek bolezni: cepljenje.«

Če tovrstne zaščite ni, bolezen (najpogosteje) povzroči okvare spomina, pozornosti, orientacije, požiranja, govora (afazija) in razumevanja, motnje gibanja (težka delna ohromelost oziroma pareza, lahko tudi hromost oziroma plegija zgornjih in spodnjih okončin), dolgotrajne okvare ravnotežja, motnje vida, vonja in okusa, prisotne pa so tudi bolečine v mišicah in sklepih (artralgija).

Fenomen zadržanega odločanja za cepljenje

Čeprav Slovenija spada med endemična območja s klopnim meningoencefalitisom, stopnja zbolevnosti pa je visoka, je odločanje za najučinkovitejšo in varno zaščito – cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, ki ga izvajajo osebni zdravniki in zdravniki v ambulantah vseh območnih enot NIJZ po Sloveniji – pri nas še vedno bolj redkost kot ne, kajti za tovrstno zaščito se redno odloča le približno 8-odstotni delež slovenskega  prebivalstva. 

Pred dvema letoma je bilo med otroki in odraslimi, ki jim je pripadalo cepljenje proti KME v breme OZZ, s cepljenjem zaščitenih 23,2 odstotka otrok, rojenih leta 2019 (s tremi odmerki cepiva), in 16,8 odstotka odraslih, rojenih leta 1973 (z vsaj enim odmerkom cepiva proti KME).

Letos so do brezplačne zaščite s cepljenjem upravičeni odrasli, rojeni med letoma 1970 in 1980. Redno cepljenje proti KME je bilo uvedeno pred šestimi leti, iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanje (OZZ) pa je danes krito za odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 45, 46 ali 47 let ter za zamudnike. V sklop rednega cepljenja proti KME so zajeti tudi otroci, rojeni leta 2016 ali kasneje, ki še niso prejeli tovrstne zaščite.

Sicer je res, da je tovrstno cepljenje, ki zagotavlja več kot 95-odstotno zaščito, na voljo vse leto – vendar je najbolj priporočljiva odločitev za cepljenje s prvima dvema odmerkoma v zimskih mesecih (za vzpostavitev zaščite še pred začetkom aktivnosti klopov).

»Za 'polno' zaščito so nujni trije odmerki cepiva«

Za »polno« zaščito so sicer, kot poudarja nacionalna koordinatorica programa cepljenja dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), nujni trije odmerki cepiva; drugi naj bi prvemu sledil najkasneje v treh mesecih, tretji pa najkasneje leto dni od prvega. Zaščita je vzpostavljena približno dva tedna po prejetju drugega odmerka. Da bi ohranili zaščito, pa so nujni tudi tako imenovani poživitveni odmerki – prvi po treh letih, kasneje pa na pet let. Posamezniki, starejši od 50 let, poživitvene odmerke prejemajo pogosteje – na tri leta.

»V zadnjih sedmih letih smo za 11 generacij odraslih, rojenih med letoma 1970 in 1980, omogočili brezplačno cepljenje, saj je to krito iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Enako velja za cepljenje otrok, rojenih po letu 2016,« poudarja nacionalna koordinatorica programa cepljenja dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Ob tem še doda, da se je za zaščito s cepljenjem mogoče dogovoriti z osebnim zdravnikom oziroma s pediatrom – otrok, ki prejme zaščito s cepivom, mora biti star najmanj leto dni. 

Dr. Grgič Vitek pričakuje, da bo brezplačno cepljenje sčasoma dostopno vse večjemu naboru prebivalstva, nenazadnje zaradi res hudih posledic bolezni, ki jo povzroči okužba s KME.

Simbolične fotografije: iStock; portreti Marte Grgič Vitek, Franceta Strleta in Klemena Grabljevca: posnetki zaslona med prenosom STA; portret Janeza Zobca: NIJZ

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.