Organizacija

Čas za reševanje stisk internistične urgence UKC Ljubljana se izteka, nekateri bolniki z nujnimi stanji čakajo tudi deset ur ali več

Priliv pacientov na internistično urgenco ljubljanskega UKC se v zadnjih tednih tako rekoč iz dneva v dan povečuje, zato so bili v kliničnem centru – da bi omogočili čim bolj nemoteno izvajanje terciarne dejavnosti – primorani sprejeti več ukrepov. Predlagajo pa tudi prilagoditev organizacije in pregled nad dejavnostjo urgentnih služb po vsej Sloveniji, o čemer se vodstvo bolnišnice dogovarja z ministrstvom za zdravje. Z nastalo prostorsko, logistično in kadrovsko stisko, ki posledično vpliva tudi na kakovost in varnost obravnave, je UKC javnost sicer seznanil že konec minulega tedna, danes pa je o tem podrobneje spregovoril doc. dr. Peter Radšel, predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Interne klinike UKC Ljubljana.

Dobro počutje

Preprečitev vročinskega oziroma toplotnega udara ter drugih akutnih obolenj in zapletov v času vročinskega vala

Vročinski val ni le neizogibni sestavni del poletja, v katerem se je smiselno in v resnici tudi nujno skriti v senco, popiti zadostne količine tekočine (predvsem vodo in nesladkane pijače), poskrbeti za hlajenje telesa – na primer s pogostejšim tuširanjem ali hladnimi obkladki, fizično pa se ne prenaprezati. Takšno obdobje, v katerem zunanje temperature dosegajo in presegajo rekorde, namreč ne ogroža le starejših in najmlajših, ampak tudi sicer občutljivejše posameznike, na primer kronične bolnike s katero od srčno-žilnih bolezni ali ledvične bolnike. Vročina, kakršni smo izpostavljeni v tem tednu, sproži porast srčno-žilnih zapletov in pogosto pripomore tudi k poslabšanju stanja bolnikov z obolenji dihal. Tovrstne težave se v času vročinskega vala stopnjujejo in se nemalokrat pokažejo kot toplotni oziroma vročinski udar, kot stanje, ki lahko ogrozi življenje obolelega.

Ukrepi

Odzivi zdravnikov na očitke o »seznamih smrti«

Na javno blatenje zdravnikov in njihovih sodelavcev, ki se je v zadnjem času odvijalo v medijih in na politični ravni – na račun domnevnih »seznamov smrti« in posledičnih očitanj o diskriminatorni in nezakoniti obravnavi varovancev v domovih za starejše med epidemijo –, se je odzvala tako rekoč vsa slovenska medicinska stroka. Navedbe stanovskega kolega dr. Dušana Kebra, nekdanjega ministra za zdravje, ki je s tovrstnimi javno izraženimi sumi sprožil plaz medijskih objav in odzivov, so zdravniki ocenili kot neutemeljene pa tudi škodljive, saj da bo na ta račun še dolgo trpela zaupnost odnosa med zdravnikom in pacientom.