V sklopu programa Zora raka materničnega vratu odkrijejo devet let prej kot pri ženskah, ki ne hodijo na tovrstne preventivne ginekološke preglede

V sklopu programa Zora raka materničnega vratu odkrijejo devet let prej kot pri ženskah, ki ne hodijo na tovrstne preventivne ginekološke preglede

Najstarejši od presejalnih programov, namenjenih zgodnjemu odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb, ki navzven še ne kažejo prav nobenih prepoznavnih znakov, zato so bistveno laže in bolje ozdravljivi, je program Zora. In 22-letna inventura delovanja programa, v sklopu katerega pri navidezno zdravih ženskah odkrijejo raka materničnega vratu (RMV), je danes res spodbudna. Pojavnost tega raka, ki se na globalni ravni med najpogostejšimi raki pri ženskah uvršča na četrto mesto, se je namreč pri nas od uvedbe programa Zora do danes prepolovila, bolezen je odkrita v bistveno zgodnejših fazah, zmanjšala se je tudi umrljivost zaradi te bolezni. Slovenija je tako med državami, ki se pospešeno približujejo izkoreninjenju raka materničnega vratu, ki nastane kot posledica okužb s humanimi papiloma virusi (HPV).

V sklopu programa Zora raka materničnega vratu odkrijejo devet let prej kot pri ženskah, ki ne hodijo na tovrstne preventivne ginekološke preglede
Prepoznavni so tudi že rezultati (priporočenega) cepljenja proti okužbam s humanimi papiloma virusi. Pojavnost predrakavih sprememb pri dekletih oziroma mladih ženskah, ki so zaščito s cepljenjem prejele v šestem razredu osnovne šole, za skoraj polovico manjša kot pri necepljenih – in to kljub temu, da pri nas precepljenost v povprečju še vedno ne presega 50 odstotkov.

Prepoznavni pa so tudi že rezultati (priporočenega) cepljenja proti okužbam s humanimi papiloma virusi, ki povzročajo nastanek ne le raka materničnega vratu, ampak tudi številnih drugih rakov in obolenj zaradi okužbe. Kot je pokazala raziskava, opravljena v sklopu programa Zora, je pojavnost predrakavih sprememb pri dekletih oziroma mladih ženskah, ki so zaščito s cepljenjem prejele v šestem razredu osnovne šole, za skoraj polovico manjša kot pri necepljenih – in to kljub temu, da pri nas precepljenost v povprečju še vedno ne presega 50 odstotkov. Raziskava s spodbudnimi rezultati, ki naj bi se v prihodnje še izboljšali, je bila objavljena v ugledni publikaciji The Lancet (Lancet Regional Health – Europe).

V Sloveniji približno 100 žensk na leto zboli za rakom materničnega vratu, po zaslugi pravočasnega odkritja predrakavih sprememb pa v istem obdobju (o)zdravijo 15-krat več žensk. ​​​​​

V Sloveniji približno 100 žensk na leto zboli za rakom materničnega vratu, po zaslugi pravočasnega odkritja predrakavih sprememb pa v istem obdobju (o)zdravijo 15-krat več žensk. ​​​​​

Izziv: kako spodbuditi odzivnost žensk pred 30. letom in po 55. letu starosti

Čeprav Slovenija že zdaj izpolnjuje dva od treh ciljev za odpravo tega onkološkega obolenja – več kot 70-odstotna pregledanost v sklopu presejalnega programa Zora in učinkovito zdravljenje predrakavih sprememb pri več kot 90-odstotnem deležu žensk –, izzivov na poti k preprečevanju in pravočasnemu odkrivanju bolezenskih sprememb ne zmanjka. 

Uresničevanje cilja – preventivnih ginekoloških pregledov žensk med 20. in 64. letom starosti z odvzemom brisa enkrat na tri leta – se najbolj zatakne pri ženskah po 55. letu starosti, sicer pa se v zadnjih letih zmanjšuje tudi delež pregledanosti mladih žensk, starih od 20 do 29 let.

Kljub temu pa pregledi na tri leta, ki so pri mnogih navidezno zdravih ženskah že pripomogli k pravočasni odstranitvi predrakavih ali rakavih sprememb in uspešni ozdravitvi oziroma zazdravitvi, v zadnjih letih presegajo ciljno, najmanj 70-odstotno »pokritost« – z 72,5-odstotno pregledanostjo. Če bi ta delež primerjali z rezultati na mednarodni ravni, kjer je presejalni interval postavljen na petletno obdobje, je pregledanost ciljne skupine žensk na Slovenskem med najboljšimi v Evropi, saj v tem primeru znaša kar 86 odstotkov.

Pri nas sodelovanje žensk v programu Zora presega ciljno, 70-odstotno pregledanost. Če bi doseženi, 72,5-odstotni delež primerjali z rezultati na mednarodni ravni, kjer interval za presejanje niso tri leta, ampak pet let, pa je pregledanost žensk na Slovenskem med najboljšimi v Evropi, saj v tem primeru znaša kar 86 odstotkov.

V pripravi spremembe smernic

Kot ob začetku evropskega tedna preprečevanja raka materničnega vratu sporočajo z Onkološkega inštituta Ljubljana, ki je nosilec programa Zora, podatki potrjujejo, da pri ženskah, ki se redno udeležujejo pregledov v sklopu programa Zora, raka materničnega vratu odkrijejo devet let prej kot pri ženskah, ki ne hodijo na ginekološke preventivne preglede. Stadij bolezni je v sklopu programa ob postavitvi diagnoze nižji, kakovost življenja po (o)zdravljenju in preživetje pa bistveno boljša oziroma daljša.

Naj ob tem spomnimo, da bo na podlagi pred dvema letoma spremenjenih priporočil Sveta EU glede presejalnih programov za čim zgodnejše odkritje (pred)rakavih sprememb prišlo do določenih sprememb v programu Zora. To se bo zgodilo tudi na podlagi prenovljenih evropskih smernic za zagotavljanje kakovosti pri presejanju za raka materničnega vratu. Slovenija je aktivno vpeta v prenovo teh smernic; spremembe pripravljajo pod okriljem Mednarodne agencije za raziskovanje raka (IARC), ki deluje v sklopu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Pri ženskah, ki se redno udeležujejo pregledov v sklopu programa Zora, raka materničnega vratu odkrijejo devet let prej kot pri ženskah, ki ne hodijo na ginekološke preventivne preglede. Stadij bolezni je v sklopu programa ob postavitvi diagnoze nižji, kakovost življenja po (o)zdravljenju in preživetje pa bistveno boljša oziroma daljša. Z novimi smernicami naj bi se dosežki tovrstnega presejanja še izboljšali.

rak materničnega vratu_zgodnje odkrivanje in takojšnje zdravljenje

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značke

rak materničnega vratu_zaščita s cepljenjem

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona