V Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani zdaj že desetič zapored načrtujejo cepilni dan, na katerem se študentje lahko s cepljenjem zaščitijo proti še vedno najpogostejšim spolno prenosljivim okužbam – okužbam s HPV, do katerih najpogosteje prihaja med mladostniki in mladimi odraslimi v starosti od 15 do 25 let. Tako bodo 2. marca med 7. in 19. uro brezplačno cepili študentke, rojene leta 1998 ali mlajše, ki še niso prejele tovrstne zaščite; za vse ostale študentke in študente pa bo omenjena storitev, na katero se morajo naročiti prek obrazca na spletni strani študentskega zdravstvenega doma, samoplačniška. 

Cepljenje prepreči nastanek okužbe in posledično onemogoči razvoj raka

O tem, zakaj se je za samoplačniško zaščito s cepivom proti okužbam s HPV odločil tudi sam, v času, ko še ni bilo možnosti za brezplačno cepljenje, pa je za zdravstveni portal že pred časom spregovoril Jaka Šikonja, študent medicine. »S cepljenjem je mogoče preprečiti nastanek okužbe s HPV in posledično onemogočiti razvoj rakavega obolenja oziroma – v primeru genitalnih bradavic – benignega obolenja. To je bila tudi glavna motivacija pri moji odločitvi za zaščito s cepljenjem. Da pred omenjenimi obolenji zaščitim sebe, istočasno pa zaradi te zaščite zmanjšam tudi prenos virusa na osebe, ki so mi blizu, me je spodbudilo k cepljenju,« pove Jaka Šikonja, ki se mu možnost za cepljenje proti HPV, ki je zdaj brezplačno tudi za dečke, ne le za deklice, zdi izvrstna možnost na poti k zmanjševanju bremena raka med prebivalstvom.

Jaka Šikonja meni, da na Slovenskem dosegamo dobre rezultate pri preprečevanju tovrstnih spolno prenosljivih okužb in tudi pri zgodnjem odkrivanju bolezni – po zaslugi splošno razširjenega védenja, da je HPV povezan z obolenji žensk, zlasti z nastankom raka materničnega vratu. Pomembno vlogo pri tem imajo varni spolni odnosi, redni ginekološki pregledi in pregledi v sklopu državnega presejalnega programa Zora. Nujno pa bo izboljševanje ozaveščenosti, »da je HPV virus, ki ne izbira med spoloma, ampak povzroča tudi raka pri moških – med temi obolenji so, na primer, rak penisa, rak ustnega dela žrela in rak zadnjika. Povzroča pa tudi nekatera benigna obolenja, denimo genitalne bradavice, ki so strašno neprijetne. Eden izmed ogrožujočih zapletov pri teh benignih tvorbah pa je tudi ponavljajoča se papilomatoza dihalnih poti.«

Okužbe s HPV so pogoste, večina jih izzveni, dolgotrajne povzročajo raka

»Več kot polovica oseb se med spolnim življenjem vsaj enkrat okuži z enim ali dvema tipoma HPV. Ker imunski sistem večino okužb obvlada, so te prehodne in brez posledic izzvenijo v letu ali dveh,« poudarja Mojca Miholič, specialistka družinske medicine in strokovni vodja zdravstvenega doma za študente. 

Proaktivna zaščita pri mladih se ji zdi nadvse pomembna, kajti »vedeti je treba, da naravna protitelesa, ki jih organizem ustvari med okužbo, ne predstavljajo zaščite pred ponovno okužbo z istim tipom HPV, zato je možna ponovna okužba – bodisi z istim bodisi z drugim tipom virusa. V desetih odstotkih primerov pa je virusna okužba lahko dolgotrajna in posledično se poveča tveganje za nastanek predrakavih in rakavih obolenj, zlasti če gre za okužbo z visokorizičnimi tipi humanega papiloma virusa.«

Zaščita s cepljenjem najbolj smiselna prej, preden pride do prve okužbe

Na splošno sicer velja, da najoptimalnejšo zaščito pred boleznimi, ki jih lahko povzroči okužba s HPV, predstavlja cepljenje pred začetkom spolne aktivnosti. Medtem ko do 14. leta starosti dolgoročno zaščito zagotovita dva odmerka cepiva, prejeta v razmiku najmanj šest mesecev, je po 15. letu starosti po predpisani shemi cepljenja treba prejeti tri odmerke.

In kako delujejo cepiva proti okužbi s HPV? O tem je za Zdravstveniportal.si tik pred uvedbo možnosti brezplačne zaščite s cepljenjem tudi za dečke podrobneje spregovorila doc. dr. Urška Ivanuš z Onkološkega inštituta Ljubljana, vodja programa Zora in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku.

»Cepiva proti HPV so profilaktična, kar pomeni, da ne učinkujejo na že obstoječe okužbe v celicah; protitelesa lahko viruse nevtralizirajo samo v sluznici, ne morejo pa vstopati v celice. Zato je zaščita najučinkovitejša, če posameznik cepivo prejme prej, preden pride do prve okužbe. Pomemben pa je tudi podatek, da je pri mlajših imunski odziv na cepljenje proti HPV boljši, zato pri osnovnošolcih zadostujeta dva odmerka,« pojasnjuje specialistka javnega zdravja.

Ob tem doc. dr. Urška Ivanuš poudarja, da je znanih več kot 200 genotipov HPV, med njimi jih približno 45 povzroča okužbe. »Mnoge okužbe niso nevarne, toda med temi genotipi je 13 nevarnih, takšnih, ki ob dolgotrajni okužbi lahko povzročijo mutacijo, ta pa vodi v nastanek raka. Sicer je res, da danes okužb s HPV še ne znamo pozdraviti, lahko pa jih preprečimo – s cepljenjem. Slovenske deklice in dečki tako potem, ko bodo odrasli, ne bodo več umirali zaradi bolezni, ki jih danes znamo in zmoremo preprečiti – med njimi so tudi raki in druge okužbe z virusi HPV.«

V Sloveniji je bila v preteklosti pojavnost raka materničnega vratu izjemno visoka, uspešnost zdravljenja pa vse prej kot zavidljiva, saj je bila diagnoza v večini primerov postavljena pozno, ko je rak že napredoval. Če je bilo pred šestimi desetletji breme tega raka na Slovenskem tolikšno, kot je danes v Afriki, pa aktualni podatki kažejo, da smo zdaj na tem področju že med najboljšimi. In Slovenija je tako danes na najboljši poti, da v prihodnjem desetletju postane prva, ki ji bo uspelo odpraviti raka materničnega vratu.

Video pogovora: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.