Od letos je pri nas brezplačna zaščita s cepljenjem proti HPV na voljo vsem, mlajšim od 26 let. Trinajst let je že minilo od uvedbe tovrstnega cepljenja za šestošolke, kasneje (leta 2021) so to možnost uvedli tudi za dečke, kajti omenjeno cepljenje pripomore k pomembnemu povečanju zaščitenosti pred okužbami, ki ne povzročajo le raka na materničnem vratu (RMV), ampak tudi raka na penisu, zadnjiku, ustnem žrelu, na zunanjem ženskem spolovilu in nožnici – pa tudi genitalne bradavice in ponavljajoče se papilome grla. In pri tem velja spomniti, da okužba s HPV lahko ogrozi vsakogar – tudi novorojenčka med porodom, če se na malčka prenese z okužene mame.

Izkoreninjenje oziroma odprava raka materničnega vratu pa tudi zmanjšanje pojavnosti drugih rakov, povezanih z okužbami s HPV, je cilj, ki bo s cepljenjem in drugimi zaščitnimi ukrepi omogočil opazno zmanjšanje pojavnosti onkoloških obolenj.

Kot poudarja doc. dr. Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, bo pri otrocih, zaščitenih s cepivom proti HPV okužbam, verjetnost, da bodo kadarkoli v življenju zboleli za rakom materničnega vratu, nožnice, zunanjega ženskega spolovila, penisa, zadnjika ali ustnega žrela, bistveno manjša kot pri vrstnikih, ki se (bodisi sami bodisi njihovi starši) niso zaščitili s cepljenjem.

Kako preseči velike razlike pri verjetju v kakovost, učinkovitost in varnost cepljenja   

Zveza društev za boj proti raku si že več desetletij prizadeva k takšnemu napredku v slovenski družbi, ki bi omogočil, da prav nihče več ne bi zbolel za rakom ali umrl zaradi katere od onkoloških bolezni bodisi zaradi lastne nevednosti bodisi zaradi brezbrižnosti države. In veliko pomembnih korakov na tej poti, ki je tlakovana z izstopajočimi dosežki, je že opravljenih. Vendar izzivov ne zmanjka.

Da Slovenke v prihodnje ne bi več zbolevale in umirale zaradi raka na materničnem vratu, bi morali doseči 90-odstotno precepljenost, kar pa je zahtevna naloga, glede na že skorajda pregovorno skeptičnost določenega dela prebivalstva do zagotovil o kakovosti, učinkovitosti in varnosti cepiv. Stroka sicer jamči za verodostojnost, dokazljivost, preverljivost in tudi dokazanost omenjenih atributov, a do premikov in vzpostavljanja zaupanja prihaja počasi. Razlike po regijah so velike, kar dokazuje pomembnost pravilno usmerjenega in z zaupanjem prežetega angažmaja pri odgovarjanju na dileme staršev oziroma odraslih, ki se odločajo o tovrstni zaščiti, pri čemer pa potrebujejo dodatna pojasnila, razlage in zagotovila.

Zgledovanje po programu Zora vzbuja upanje

Na tej ravni bo slejkoprej prišlo do premika, kakršnemu smo bili v minulih letih in desetletjih priča pri programu Zora, ki je pripomogel k ukinitvi tako imenovanega oportunega presejanja s pregledovanjem brisov in visokega deleža zbolevnosti za tem rakom. Danes, ko mineva 21 let od uvedbe tega programa, se preventivnih pregledov redno udeležuje več kot 70 odstotkov žensk. V sklopu programa so bolezenske spremembe praviloma odkrite v res zgodnji fazi, kar v 90-odstotnem deležu omogoča pravočasni začetek zdravljenja.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pred štirimi leti začela z globalno strategijo za odpravo raka materničnega vratu in ta projekt, ki bo v prihodnje številne ženske obvaroval pred težko in morda neozdravljivo izkušnjo v življenju, povsod po svetu 17. novembra obeležijo z osvetlitvijo lokalnih znamenitosti v turkizni barvi. Tudi v Sloveniji v tem času mesta oplemeniti pridih te barve, ki vzbuja upanje.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.

Simbolične fotografije: iStock