Čeprav okoliščine niso povsem primerljive, smo vendarle želeli dobiti strokovno mnenje o aktualnem dogajanju, saj to presega sezonsko povprečje pojavnosti respiratornih obolenj, pa naj gre za porast okužb s človeškim metapnevmovirusom v povezavi z gripo na Kitajskem ali za, denimo, val okužb z norovirusi v ZDA. Vprašanja smo naslovili na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kjer pravijo, da »za zdaj še ni bilo formalnih opozoril, ki bi jih pripravili bodisi pri Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) bodisi pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).«

»Povzročitelji virusnih okužb, kot so HMPV in norovirusi, so od nekdaj povzročali bolezni, ki so glede na starost in imunološko stanje osebe potekali zelo različno,« omenjenemu dogajanju ob rob dodaja doc. dr. Maja Sočan z NIJZ. Ob tem pojasnjuje, da pri odraslih, sicer zdravih osebah, okužba s HMPV ni nič drugega kot navaden prehlad, medtem ko utegne biti za dojenčka precej bolj obremenjujoča, saj lahko povzroči bronhiolitis in težave z dihanjem. Podobno je pri starejših, pri katerih okužba prav tako lahko povzroči nastanek resnejših zapletov.

HMPV: eden izmed pomembnejših povzročiteljev okužb dihal

Naj ob tem spomnimo, da so humani oziroma človeški metapnevmovirus (HMPV) prvič odkrili na Nizozemskem, pred 24 leti; odtlej je bil po vsem svetu prepoznan kot eden izmed pomembnejših povzročiteljev okužb dihal, saj povzroči do 16 odstotkov tovrstnih sezonskih okužb. Med razlogi, da so okužbe s to vrsto virusa redkeje omenjane pa tudi bolj poredko prepoznane, je tudi ta, da je pri okužbi s HMPV klinična slika precej podobna kot pri okužbah z respiratornim sincicijskim virusom (RSV).

Akutna okužba z metapnevmovirusom se praviloma kaže kot blaga okužba zgornjih dihal, vendar ta lahko napreduje v nevarno okužbo spodnjih dihal, bodisi bronhiolitis bodisi pljučnico.

Zaradi zapletov pri prebolevanju okužbe s HMPV zdravljenje v bolnišnici najpogosteje potrebujejo dojenčki, prav tako starejši, pri katerih pride do poslabšanja ene ali več osnovnih bolezni – astme pa tudi drugih obolenj dihal, na primer kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Ogroženi so tudi posamezniki, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje, zato je delovanje njihovega imunskega sistema posledično oslabljeno (na primer po transplantaciji oziroma presaditvi organov), tveganje za zaplete je večje tudi pri osebah s katerim izmed obolenj krvotvornih organov (na primer levkemijo).

Da bi preprečili okužbo oziroma to možnost čim bolj zminimalizirali, velja upoštevati priporočila, ki so istovetna za  vse okužbe: priporočljiva je skrb za higieno rok (pogosto umivanje s toplo vodo in milom); z neumitimi rokami se ne dotikajte nosu, oči in ust; izogibajte se tesnemu stiku s posamezniki, pri katerih so prepoznavni znaki respiratorne okužbe. 

Pomembno vlogo pri zbolevnosti imajo tudi posledice okužb s COVID-19

Čeprav se danes življenje odvija, kot da epidemije COVID-19 že dolgo ne bi bilo več, pa je koronavirus, skupaj z dolgotrajnimi posledicami, ki jih povzroča, še vedno močno prisoten. In vsaka ponovna okužba s tem virusom pusti neizbrisen pečat na organizmu. Nedvoumno je namreč dokazano, da COVID povzroča dolgotrajne posledice – na žilju, srcu, možganih, ledvicah in imunskem sistemu.

Obolenja, ki jih povzroča okužba s SARS-CoV-2, niso blaga, škoda, ki jo povzročajo okužbe s tem virusom, pa se kopiči, prav tako se povečuje tveganje za nastanek drugih okužb in vznik različnih obolenj.

»Naši imunski sistemi so danes oslabljeni, zato je HMPV postal nevaren, enako bo z gripo, s črevesnimi in drugimi okužbami«

Za dodatno mnenje o epidemioloških razmerah smo prosili še Špelo Šalamon, ki živi v avstrijskem Leobnu, kjer kot zdravnica dela na področju nuklearne medicine; je namreč ena redkih, ki vztrajno opozarja na hude posledice ponavljajočih se COVID okužb ter poziva k doslednemu nošenju zaščitnih mask, saj bi tako po njenem prepričanju kot tudi glede na izsledke znanstvenih ugotovitev na ta način lahko preprečili številne težave in nepopravljive posledice. Kajti, kot poudarja Špela Šalamon: »COVID nikakor ni 'samo prehlad'. Posledice te bolezni so številne, pogoste in hude, pa naj gre za avtoimunske motnje, za bolezni srca, motnje spanja in razpoloženja, poškodbe možganov in organov, za diabetes, povečano tveganje za nastanek raka, ledvično obolenje, za sindrom aktivacije mastocitov ali za številne druge zaplete.«

Ko smo jo vprašali za mnenje o aktualnem dogajanju na Kitajskem, je bila neposredna: »Virus HMPV sicer povzroča zgolj prehlad, pri odraslih simptomov praviloma sploh ni – toda zdaj, ko so naši imunski sistemi bistveno bolj oslabljeni, je postal nevaren. Enako bo tudi z gripo ter s črevesnimi in drugimi okužbami. Na srečo pa imamo proti vsem tem okužbam na voljo enako zaščito – maske.«

Respiratorne okužbe so v porastu, smiselna in nujna je usmeritev v preprečevanje prenosa okužb in zaščito občutljivejših 

In kakšna je trenutna epidemiološka situacija v Sloveniji? »Kot je za ta čas leta primerno, so respiratorne okužbe v porastu,« pove doc. dr. Maja Sočan, ki ob tem dodaja: »Uporabo mask svetujemo kot zaščito krhkim posameznikom (starejšim, osebam z imunsko motnjo), ki bi jim okužba s katerimkoli respiratornim virusom povzročila težjo respiratorno okužbo in hospitalizacijo. Uporaba mask je smiselna zlasti v natrpanih javnih prostorih – še bolje pa je, če se posamezniki, ki so bolj izpostavljeni težjemu poteku okužb, takšnim 'srečanjem' izognejo.« 

Po bolnišnicah so, da bi preprečili širjenje virusnih respiratornih okužb, že omejili obiske. V ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) tako, denimo, od danes dalje velja, da morajo vsi bolniki z znaki ali simptomi respiratorne okužbe v bolnišničnih prostorih nositi zaščitno masko. Uporabo mask priporočajo tudi vsem drugim bolnikom. Pred prihodom v ambulanto ali na klinični oddelek je obvezno razkuževanje rok. Kar se tiče obiskovalcev, lahko obolelega obišče le po en odrasli za deset do 15 minut, obiski otrok do 7. leta starosti (razen izjemoma) niso dovoljeni. 

V dnevnih bolnišnicah in urgentnih ambulantah trenutno (tako zaradi epidemioloških kot zavoljo prostorskih razmer) obiskovanje obolelih ni dovoljeno, enako velja za spremljevalce. V porodnišnicah in enotah intenzivne terapije veljajo posebna pravila, ki jih morajo obiskovalci upoštevati, da bi hospitalizirane paciente, porodnice in novorojenčke zaščitili pred okužbami.

Zaradi neustreznih zmogljivosti, na katere zdravniki opozarjajo že leta, so bolniki primorani čakati na proste postelje, kar v določenih primerih lahko traja tudi nekaj dni, kot je danes izpostavila Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Samo minuli konec tedna so na infekcijski kliniki in internistični prvi pomoči (IPP) obravnavali skoraj 100 bolnikov z gripo, kar (glede na kvoto tovrstnih obravnav pred dvema tednoma) predstavlja 300-odstotno povečanje priliva obolelih. Pacientom, ki zaradi težje oblike bolezni potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, poskušajo zagotoviti ustrezno namestitev, vendar nekateri bolniki kljub temu »na prosto posteljo čakajo že več dni, bodisi na hodniku urgentne ambulante infekcijske klinike bodisi na internistični prvi pomoči.«

V obstoječih razmerah ne velja pozabiti na enostavne zaščitne ukrepe za preprečevanje prenosa okužb, ki lahko, če jih vtkete v svoj vsakdan, marsikomu rešijo življenje ali vsaj preprečijo naporno prebolevanje bolezenskih zapletov. Tako epidemiologi kot infektologi ob tem izpostavljajo, da še vedno ni prepozno za zaščito s cepljenjem.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.