Značka: Tatjana Mrvič

Značka: Tatjana Mrvič

Respiratorne okužbe, gripa

V »bazenu« virusov, ki lahko povzročijo hude akutne okužbe dihal, poleg virusov gripe in RSV pospešeno krožijo tudi koronavirusi, rinovirusi, adenovirusi – sezona respiratornih obolenj pa je še vedno v polnem zagonu

Sezona respiratornih obolenj je še vedno v polnem zagonu, pri čemer ne velja pozabiti, da so respiratorni virusi najpogostejši razlog za nastanek okužb in krivec za veliko število zapletov, hospitalizacij in tudi smrti. Tovrstne okužbe najbolj ogrožajo najmlajše in najstarejše, ki nimajo dovolj močnega imunskega sistema, nemalokrat tudi zaradi vsaj ene kronične bolezni, ki se na račun okužbe lahko zelo poslabša, zato zaradi zapletov pogosto potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, nemalokrat v enoti za intenzivno terapijo. Kako nevarne utegnejo biti respiratorne okužbe za bolnike s kroničnimi boleznimi, pa morda najbolj neposredno ilustrira podatek, po katerem je okužba z RSV pri, na primer, bolniku s krvnim rakom lahko v kar 80-odstotnem deležu usodna.

Respiratorne okužbe, gripa

Respiratorni sincicijski virus, ki je že zdaj v polnem razmahu, lahko pri dojenčku v trenutku povzroči dihalno stisko, ki je lahko tudi usodna – po prepoznavi simptomov je treba nemudoma poiskati strokovno pomoč

Če novorojenček ali dojenček, tudi če nima povišane telesne temperature, začne težko, hitro, sunkovito dihati, če postane zelo umirjen oziroma večino časa spi, če poje oziroma popije zelo malo, ga je treba takoj odpeljati k zdravniku. Ne glede na čas, tudi sredi noči. Omenjeni znaki se namreč lahko pojavijo po okužbi z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) – takrat, ko se manj nevarno vnetje z zgornjih dihalnih poti (to se kaže kot kihanje, smrkanje, telesna temperatura je povišana) spusti na spodnje dihalne poti, kar pri otroku lahko v trenutku povzroči dihalno stisko, lahko pride tudi od odpovedi dihanja. Zato je tako zelo nujno takojšnje ukrepanje in zdravljenje v bolnišnici, kjer otroku pomagajo pri dihanju, včasih tudi z mehansko ventilacijo.

Zdravila

Se sploh zavedamo, kaj lahko povzroči prepogosto predpisovanje antibiotikov? Problem ni le vse pogostejša neučinkovitost teh zdravil, ampak tudi pojavljanje številnih kroničnih bolezni ...

Antibiotiki so bili eno izmed najpomembnejših odkritij medicine v 20. stoletju. Nove možnosti zdravljenja dotlej praviloma usodnih bakterijskih okužb, ki jih je omogočilo antibiotično zdravljenje, so na stežaj odprle vrata sodobni medicini. A že nekaj časa se ta trend obrača, na račun prepogostega, nekritičnega predpisovanja in jemanja tovrstnih zdravil. To je omogočilo razvoj na antibiotike odpornih bakterij, kar bi v niti ne tako daljni prihodnosti – če na tem polju medicine ne bo pospešeno prišlo do res pomembnega preobrata – lahko povzročilo, da bi, na primer, bakterijska pljučnica ponovno postala usodna bolezen.

Respiratorne okužbe, gripa

Gripa in novi koronavirus – panika je odveč, previdnost pa je več kot nujna

Gripa je tu, kot vsako zimo; do njenega izbruha je prišlo približno teden dni prej kot ponavadi, vrhunec obolevnosti bo čez približno 14 dni. Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana, pa danes ni predstavila le aktualnih podatkov o zbolelih za gripo, ampak je podrobneje spregovorila tudi o razsežnostih novega »kitajskega« koronavirusa; ta se je z živali prenesel na ljudi, pri katerih od lanskega decembra povzroča bolezen z znaki, značilnimi za pljučnico: vročina, kašelj in občutek pomanjkanja zraka. Prvi sum okužbe z novim koronavirusom pri nas je ovržen.