Kako naj bi torej vsakdo čim bolj optimalno skrbel za zdravje svojega srca in s tem tudi za čim bolj optimalno počutje na življenjski poti, na kateri se že tako ali tako nemalokrat znajde prenekatera tegoba, ki se včasih prelevi v nepremostljivo oviro? Kako poskrbeti, da bi živeli čim bolj zdravo in čim dlje ohranjali svoje zdravje? 

O tem so ob svetovnem dnevu družinske hiperholesterolemije (24. september) in svetovnem dnevu srca (29. september) na virtualnem dogodku v organizaciji Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije spregovorili predsednik društva prim. Matija Cevc, ki kot zdravnik dela v sklopu Kliničnega oddelka za žilne bolezni ljubljanskega UKC, kardiologinja Tjaša Vižintin Cuderman iz Zdravstvenega doma Domžale in izr. prof. dr. Urh Grošelj s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike Ljubljana.

»Zdravo prehranjevanje in nekajenje sta temelja za preprečevanje srčno-žilnih bolezni «

Po besedah prim. Matije Cevca Slovenija, kar se tiče zbolevnosti in umrljivosti za srčno-žilnimi boleznimi, dosega dokaj dobre rezultate – izrazito pa se med prebivalstvom povečuje delež posameznikov s preveliko telesno težo oziroma debelostjo, ki predstavlja praktično enačaj z aterosklerozo in umiranjem zavoljo bolezni srca in žilja.

»Zdravo prehranjevanje in odločitev za nekajenje sta temelja za preprečevanje srčno-žilnih bolezni. Pri zdravem prehranjevanju pa ne gre le za izbor hrane, ampak tudi za način prehranjevanja – kajti nekdo, ki hitro jé, na ta način pospešuje nastanek tako debelosti kot bolezni srca in žilja. Nadvse pomembna je tudi zmerna vsakodnevna telesna aktivnost. Tako izboljšamo kakovost spanja. Telesna dejavnost izboljša tudi počutje, kajti porablja se energija, kar pripomore k zmanjšanju stresa, ki je, tako kot težave z duševnim zdravjem, pomemben dejavnik ogroženosti za nastanek bolezni srca in žilja,« poudarja prim. Cevc.

Soodvisnost pojavnosti bolezni: od takotsubo sindroma do možganskih obolenj

Ob tem prim. Cevc izpostavi sindrom zlomljenega srca oziroma tako imenovani takotsubo sindrom, ki nastane kot posledica bodisi hudega stresa bodisi hudega čustvenega dogajanja. Pri omenjenem sindromu ne gre za aterosklerozo, »je pa zelo nevaren in lahko vodi v hude, za obolelega tudi usodne zaplete.« 

Matija Cevc izpostavlja, da je vsako bolezen treba obravnavati celostno, kajti pojavnost določenega obolenja je pogosto povezano s težavami, ki so vzniknile v drugem organu ali organskem sistemu. Tako je, denimo, pri možganskih obolenjih, kajti vsaka huda nevrološka poškodba tako ali drugače pusti odtis tudi na srcu. »Taki dogodki v telesu sprožajo vnetja, ta pa so poznana kot sprožilci ateroskleroze.«

»Zgodnja prepoznava srčnega popuščanja omogoča pravočasni začetek učinkovitega zdravljenja«

Ob tem Tjaša Vižintin, ki v zdravstvenem domu v Domžalah dela kot kardiologinja, opozarja na srčno popuščanje, ki kot resna kronična bolezen, ki je v porastu, prizadene približno 4-odstotni delež prebivalstva, po 65. letu starosti pa se ta delež močno zviša, saj presega 11 odstotkov. Srce lahko opeša na dva načina: kot črpalka ali pa se, kar je pogosteje prisotno, ne more več dobro raztezati. To obolenje sproža tudi okvare drugih organov; poslabša se delovanje ledvic, če je srčno popuščanje v zelo napredovali fazi, pride tudi do okvare jeter ...

»Pri tej pogosti bolezni je zelo pomembna čimprejšnja prepoznava znakov in simptomov – težka sapa, otekanje nog, težko dihanje, tudi med spanjem ... –, kajti zgodnja prepoznava bolezni omogoča pravočasni začetek res učinkovitega zdravljenja. V zadnjih letih so namreč na voljo zdravila, ki preprečujejo poslabševanje in napredovanje srčnega popuščanja,« poudarja zdravnica. Zdravila, ki jih omenja Tjaša Vižintin, so bila v osnovi namenjena zdravljenju sladkorne bolezni, nakar se je pokazalo, da dobro vplivajo na srce.

Meritev markerja NT-proBNP je ključna laboratorijska preiskava

Poznavanje znakov in simptomov srčnega popuščanja je izjemno pomembno, kajti še vedno se dogaja, da se tovrstne težave pripisujejo staranju, zato ne pride do nadaljnje diagnostike, postavitve diagnoze in začetka zdravljenja. Vendar je to izjemno pomembno – predvsem pri posameznikih s povišanim krvnim tlakom oziroma arterijsko hipertenzijo, med katerimi imajo mnogi tudi koronarno bolezen, kar predstavlja precejšnjo ogroženost za nastanek srčnega popuščanja.

Zato je nadvse pomembno védenje, da je v zadnjih letih z laboratorijsko preiskavo – meritvijo markerja NT-proBNP, s katero je mogoče, pa naj obstaja še tako majhen sum za srčno popuščanje, tega potrditi ali ovreči. Tovrstno testiranje je zdaj na voljo tudi v posvetovalnici društva za srce v Ljubljani.

»Neprepoznana in nezdravljena družinska hiperholesterolemija obolelemu lahko skrajša življenje za 16 let«

Sicer pa je danes svetovni dan družinske hiperholesterolemije; oboleli, pri katerih ta prirojena motnja presnove holesterola ni prepoznana pravočasno, kar pomeni, da tudi zdravljenje zamuja, v povprečju umirajo 16 let prej kot njihovi vrstniki, ki te bolezni nimajo.

Toda to najpogostejšo monogensko bolezen, ki prizadene približno vsakega 300. prebivalca, danes medicina učinkovito prepoznava in obvladuje. V Sloveniji imamo namreč edinstveni presejalni program, po katerem se zgledujejo tudi druge države in v sklopu katerega imajo vsi otroci pred vstopom v osnovno šolo možnost za genetsko testiranje za družinsko hiperholesterolemijo. Če to prirojeno motnjo odkrijejo pri otroku, se presejanje razširi tudi na ostale družinske člane.

»Danes veliko večino otrok, ki imajo družinsko hipeholesterolemijo, prepoznamo zgodaj, posledično pa to prirojeno motnjo presnove holesterola, ki prizadene vso družino, odkrijemo tudi pri njihovih starših. Če je motnja dovolj zgodaj prepoznana in zdravljena, je tveganje za nastanek zapletov mogoče približati tveganju, ki je prisotno med sicer zdravim prebivalstvom – v nasprotnem primeru pa neprepoznana in nezdravljena družinska hiperholesterolemija obolelemu lahko v povprečju skrajša življenje za 16 let,« poudarja izr. prof. dr. Urh Grošelj s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike ljubljanskega UKC.

Včasih je prvi prepoznavni znak te bolezni lahko tudi zadnji

In kakšni so pri družinski hiperholesterolemiji zapleti? Ker ta motnja ne povzroča bolečin, je včasih že prvi prepoznavni znak te bolezni lahko tudi zadnji – če, na primer, motnja povzroči usodni infarkt. Nasploh pa velja, da družinska hiperholesterolemija izrazito povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih zapletov, ki se najpogosteje pojavljajo v najaktivnejši življenjski dobi obolelega.

Zato dr. Urh Grošelj polaga na srce slehernemu zdravniku pa tudi sleherniku, ki se mu kaj takšnega lahko pripeti na osebni ravni: »Ne podcenjujte izrazitejših odstopanj pri ravni holesterola!« Vredno je pogledati natančneje, se odločiti še za kakšno preiskavo (v konkretnem primeru je to laboratorijska meritev markerja NT-proBNP) in ugotoviti, kaj je tisto, kar nekomu krni zdravstveno stanje. Takšna poteza lahko nekomu reši življenje.

Portreti: posnetki zaslona/virtualni dogodek; simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.