Priporočljiv recept v skrbi za ohranjanje zdravja poleg redne telesne aktivnosti, zdravega prehranjevanja in izogibanja škodljivim razvadam, pa naj gre za kajenje, uživanje alkohola ali dolgotrajno sedenje, vključuje tudi redno preverjanje osnovnih parametrov. Ti v grobem, vendar dokaj zanesljivo izrišejo zdravstveno sliko posameznika. V tem sklopu velja skrbeti za vpogled v krvno sliko, ki pokaže marsikaj, med drugim tudi opozori na spremembe v vrednostih sladkorja in holesterola v krvi. Zelo priporočljivo je tudi redno preverjanje ravni krvnega tlaka, ohranjanje priporočljive telesne teže in izogibanje stresu; slednje se danes zdi prejkone misija nemogoče, vendar je vredno poskusiti. Na splošno velja, da nastanka in posledic srčno-žilnih bolezni sicer ni mogoče povsem preprečiti – lahko pa zmanjšamo breme teh obolenj in izrazito vplivamo na dolžino in kakovost svojega življenja. 

Sicer je res, da pri tovrstnih prizadevanjih včasih ponagaja, na primer, genetika, zaradi katere se določeni bolezni preprosto ni mogoče izogniti, vendar je sobivanje z njo bistveno lažje, če se človeku zdi pomembno skrbeti zase. In v to skrb se, seveda, v skrbno stkani družinski simbiozi lahko hitro vključijo tudi bližnji, ki jim tovrstni način življenja začne predstavljati nepogrešljivo stalnico.

Skrb za zdravje je nujna v vseh obdobjih življenja

Z leti se prisotnost tveganj za nastanek resnih obolenj povečuje. Tako, denimo, velja, da posamezniki, ki med 50. in 70. letom starosti zanemarijo skrb za zdravje in postanejo neaktivni, se zredijo, poleg tega pretiravajo s pitjem alkohola ter po možnosti še kadijo, zbolijo za vrsto kroničnih bolezni, posledično pa je njihovo življenje v povprečju 12 let krajše kot pri vrstnikih, ki se jim zdi še naprej vredno in nujno skrbeti za dobro počutje in zdravje.

Zato strokovnjaki, ki se ukvarjajo s promocijo zdravja in z ozaveščanjem o pomenu zdravega načina življenja, vedno znova opozarjajo na smiselnost preverjanja osnovnih parametrov zdravja oziroma dobrega vpogleda v svojo zdravstveno sliko. Dobro je tudi vedeti, da, na primer, povišani holesterol in trigliceridi ne vplivajo »le« na zoženje žil, ampak povzročajo večplastno ogroženost – pri tem ne gre le za najbolj poznane bolezenske tegobe, kot so povišan krvni tlak, infarkt ali možganska kap, ampak tudi za družinsko hiperholesterolemijo, amiloidozo, periferno arterijsko bolezen,  atrijsko fibrilacijo, srčno popuščanje.

Zakaj zdrav način življenja ni le floskula

Zdrav način življenja nikakor ni le floskula, ki jo kot mantro ponavljajo predstavniki različnih strok – tistih, ki od blizu poznajo nepopravljive bolezenske posledice nezdravega načina življenja, posledice, ki ne uničijo le življenja obolelega, ampak vplivajo tudi na življenje njegovih bližnjih. Ti se namreč ne morejo izogniti sobivanju s posledicami tovrstnih prelomnic v življenju, ki so, če pogledamo samo nekaj podatkov, vse prej kot zanemarljive.

Pri nas vsako leto zaradi srčnega popuščanja v povprečju 16.000 bolnikov potrebuje zdravljenje v bolnišnici, nakar 40 odstotkom stanje tako niha, da že v letu dni potrebujejo ponovno hospitalizacijo, 20 odstotkov pa jih podleže zapletom pri prebolevanju srčno-žilnega obolenja. Po možganski kapi, ki jo vsak dan v povprečju doživi deset ljudi, ne preživijo vsi; 30 odstotkov obolelih umre, 30 odstotkom uspe dobro okrevati, 40 odstotkov obolelih pa utrpi nepopravljive posledice, zaradi katerih postanejo odvisni od tuje pomoči.

Več gibanja in več zdrave hrane, manj zdravil in slabega počutja ...

Toda čeprav srčno-žilne bolezni na globalni ravni še vedno vsako leto ugasnejo skorajda 19 milijonov življenj, se je pri nas umrljivost zaradi teh obolenj v zadnjih desetletjih skorajda prepolovila, kar je res izjemen dosežek. Po drugi strani pa sta zbolevnost in posledično poslabšanje kakovosti življenja obolelega še vedno na vrhu primerjalne lestvice glede na splošno bolezensko breme. 

Razlogi so različni, med poglavitnimi ostaja zanemarjana preventiva, ki bi ji vsakdo med nami lahko zadostil že z udejanjanjem osnovnih parametrov zdravega načina življenja. S takimi prijemi se je namreč mogoče izogniti uporabi zdravil za obvladovanje dejavnikov tveganja, kajti z zdravo prehrano in redno telesno dejavnostjo, prilagojeno starosti posameznika, lahko pomembno pripomoremo k obvladovanju dejavnikov tveganja in tako preprečimo razvoj prenekatere bolezni.

Preprečitev motenj v presnovi maščob, povišanega krvnega tlaka ali sladkorne bolezni

Naj ob tem spomnimo na opozorila predstavnikov društva za zdravje srca, ki je na področju ozaveščanja o pomenu zdravega načina življenja v minulih letih in desetletjih – podobno, kot številna druga združenja bolnikov – opravilo gigantsko delo. Kot poudarjajo v društvu, ki mu predseduje prim. Matija Cevc, je, denimo, z zelo preprostimi ukrepi mogoče preprečiti nastanek motenj v presnovi maščob, povišani krvni tlak ali sladkorno bolezen.

Skupni imenovalec pri tovrstnih dejavnikih tveganja sta prekomerna telesna teža in debelost, ki se praviloma pojavita že pri otrocih oziroma mladostnikih, zato morajo biti aktivnosti usmerjene v pridobivanje zmogljivosti, gibljivosti in vzdržljivosti – ne pa v pridobivanje mišične mase s pomočjo raznih sintetičnih prehranskih dodatkov, ki nemalokrat vsebujejo škodljive sestavine. 

Kot poudarja izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek z Onkološkega inštituta Ljubljana: »Seveda je koristna vsaka telesna dejavnost, toda za nadzor nad maščobno maso in za ohranjanje mišične mase človek potrebuje redno vadbo, bodisi v smislu preventive bodisi kot podporno terapijo pri zdravljenju in obvladovanju kroničnih obolenj. To je še zlasti pomembno v starosti, ko brez ustrezne vadbe in brez pravilne prehrane začnejo izginevati mišice in njihova moč – maščoba pa (p)ostaja vedno bolj opazna.«

Je sedenje sodobni surogat kajenja?

Danes živimo v svetu, v katerem več ljudi umre zaradi posledic prenajedanja kot pa zaradi pomanjkanje hrane. Že leta 2016 sta se na globalni ravni prevelika telesna teža (40 odstotkov svetovnega prebivalstva) oziroma debelost (več kot 20 odstotkov svetovnega prebivalstva je predebelega) uvrstili med ključne dejavnike tveganja za prezgodnjo umrljivost – in prekomerna prehranjenost je še vedno med najhitreje naraščajočimi dejavniki tveganja. Glavni krivec za to ni le sedenje, ki v smislu tveganja za razvoj bolezni postaja sodobni surogat kajenja, ampak tudi prekomerno uživanje neustrezne hrane, take, ki energetsko nikakor ne ustreza pretežno sedečemu načinu življenja, ki bi ga morali bistveno omejiti.

Ker na razvoj srčno-žilnih bolezni človek lahko vpliva že od malega, je ključnega pomena vpliv staršev na otroke; ti s svojo skrbnostjo in predanostjo lahko v otroku povsem neprisiljeno vzbudijo ljubezen do narave, do gibanja in do različnih prostočasnih aktivnosti, nenazadnje pa, zlasti z osebnim zgledom, tudi do zdrave prehrane.

Poti do zdravja ne moremo tlakovati s prehranskimi dopolnili

Razmisliti velja torej o drugačnem načinu priprave in uživanja obrokov, ki naj bodo pripravljeni tako, da se zmanjša pretirano uživanje soli, sladkorja, slabih maščob, mesa in mesnih izdelkov, večji naj bo vnos zelenjave, sadja, prehranskih vlaknin, mleka in mlečnih izdelkov, rib. Zadostuje že, če sledimo preprostim nasvetom za izboljšanje prehrane. In pri tem ne kaže pozabiti, da bližnjic pri tovrstni skrbi za zdravje ni – kljub temu, da nas o tem poskušajo na dnevni ravni prepričati proizvajalci in prodajalci raznoraznih prehranskih dopolnil, ki nemalokrat lahko povzročijo več škode kot koristi.

V prizadevanjih za ohranjanje dobrega počutja in zdravja se velja držati dragocenega in prav nič dragega recepta, ki nam omogoča neprecenljiv dosežek pri izogibanju najpogostejšim srčno-žilnim boleznim. Treba je le (za)živeti čim bolj zdravo in (p)ostati čim aktivnejši.

Simbolične fotografije: iStock; fotografije izbrane hrane: Diana Zajec

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.