Možganska kap je pogosto usodna; toda tudi takrat, ko jo človek premaga, ta bolezen boleče vpliva na kakovost življenja obolelega (pa tudi njegovih svojcev) v vsakodnevnem spoprijemanju s posledicami trajnih nevroloških okvar.

Vendar pa je možgansko kap mogoče premagati in s takojšnjim ukrepanjem tudi preprečiti res težka stanja, ki jih povzroča.

Sodobna medicina namreč danes možgansko kap, poimenovano tudi cerebrovaskularni inzult (CVI, latinsko insultus cerebrovascularis), zna celovito obvladati. Nekoč usodno obolenje je postalo urgentno stanje, pri katerem vrhunsko usposobljeni tim lahko s takojšnjim usmerjenim ukrepanjem doseže marsikaj, kar je bilo še pred desetletjem ali dvema nepredstavljivo.

Sistem Telekap: dobri rezultati, izboljšave nujne

Pred tremi leti je v sklopu nevrološke klinike ljubljanskega UKC začela delovati Telekap. Ta s pomočjo sodobne telekomunikacijske tehnologije zdravnikom v 12 bolnišnicah po Sloveniji, ki so vključene v ta projekt, omogoča stalno in takojšnjo strokovno posvetovanje z enim od enajstih najbolje usposobljenih vaskularnih nevrologov pri nas.

Ti se, bodisi pri bolnišničnem delu bodisi v sklopu urgentne službe, vsak dan srečujejo z diagnostiko in zdravljenjem akutne ishemične možganske kapi – in so najbolj usposobljeni za presojo, ali bolnik potrebuje mehansko odstranjevanje krvnega strdka ali zdravljenje s trombolizo.

Vaskularni nevrolog s pomočjo videotelemetrije opravi klinični pregled pacienta, po preverjanju slikovne diagnostike in radiološkega izvida pa odloči, kakšno naj bo nadaljnje zdravljenje.

»Čas so možgani«: vsako minuto odmre dva milijona nevronov

Možnost tovrstne konzultacije je izjemnega pomena. Ne le zato, ker v regionalnih bolnišnicah nimajo vedno na voljo specialista ozirom subspecialista, ki lahko odreagira nemudoma, brez oklevanja in dodatnega izgubljanja časa, ampak tudi zato, ker pri možganski kapi, podobno kot pri, denimo, infarktu, še kako velja rek »Čas je življenje«, ki ga v tem primeru velja prirediti v: »Čas so možgani«.

Kap, ki človeka doleti nepričakovano, v hipu, zahteva takojšnje ukrepanje, najkasneje v časovnem okviru štirih ur in pol.

Vsako zamujeno minuto pri obolelem odmre dva milijona nevronov, 4,5 ure po začetku simptomov pa okvara možganov postane nepopravljiva.

Kako ukrepati, kako pomagati?

Kako torej ukrepati, kako pomagati bližnjemu – kajti največja verjetnost je, da tovrstni dogodek človeka doleti v domačem okolju?

V rokah vsakega posameznika je dolgoročno ukrepanje, s katerim človek je mogoče zmanjšati dejavnike tveganja za nastanek možganske kapi.

Poleg zdravega življenjskega sloga je ključnega pomena  vzdrževanje krvnega tlaka na priporočeni ravni. Krvni tlak ne sme biti višji od 140/90 mmHg, kajti hipertenzija (povišan krvni tlak) je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi. Podobno vloga ima atrijska fibrilacija, najpogostejša motnja srčnega utripa pri odraslih, saj kar za petkrat poveča možnost za nastanek inzulta.

Akronim GROM

In kaj velja narediti takrat, ko do tega hudega dogodka pride v naši prisotnosti?

Znaki, ki jih je mogoče prepoznati s pomočjo akronima GROM, so v pomoč pri prepoznavi kapi in impulz za takojšnje ukrepanje:

Zakaj ne čakati?

Zato, ker po kapi vsako minuto odmre dva milijona nevronov.

Zato, ker hitro ukrepanje – takojšen klic na 112, prevoz v bolnišnico in hiter začetek zdravljenja – lahko prepreči nastanek nepopravljivih posledic kapi.

Zato, ker vse, kar se zgodi po štirih urah in pol od pojava prvih znakov inzulta, ostane za vedno.

In te posledice so vse prej kot enostavne; pri človeku povzročijo invalidnost, nemalokrat v tako hudi obliki, da vrnitev v aktivno življenje preprosto ni več mogoča.

Zato je treba ukrepati takoj, da bodo obolelemu –  torej človeku, ki ste mu nemudoma priskočili na pomoč, ker ste bili takrat, ko je doživel kap, v bližini – lahko pomagali in strdek, ki je povzročil nastanek kapi, odstranili s trombolizo in tako preprečili odmrtje prizadetega možganskega tkiva.

Zdravljenje akutne možganske kapi – vodilni v regiji

Slovenija je danes pri zdravljenju akutne možganske kapi vodilna v regiji.

To zdravljenje je v bolnišnicah, vključenih v sistem Telekap, dobro vpeljano, hitro in tudi učinkovito. Seveda pa je, kot ugotavljajo na kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo, kjer diagnosticirajo in zdravijo možgansko-žilne bolezni, ter v službi za urgentno nevrologijo, ki prav tako deluje v sklopu te klinične enote, še vedno veliko manevrirnega prostor za izboljšave.

Zato so se že lansko jesen odločili, da zdravnike v regionalnih bolnišnicah spodbudijo, naj se pri slehernem pacientu, ki bi mu s konzultacijo z vaskularnim nevrologom iz ljubljanske nevrološke klinike lahko bolje in učinkoviteje pomagali, nemudoma in brez oklevanja odločijo za takšno ukrepanje.

Okrepiti bodo morali tudi službo interventne nevroradiologije, ki je trenutno, tako kot številne druge veje medicine, kadrovsko podhranjena. Zaradi tega le s težavo zagotavljajo 24-urno mehansko odstranjevanj krvnih strdkov, delovanje v takih okvirih pa lahko hitro ogrozi varnost in kakovost dela.

Tromboliza – trenutna statistika

Na nevrološki kliniki ljubljanskega UKC s sledenjem najnovejšim strokovnim dognanjem pri zdravljenju ishemične možganske kapi dosegajo rezultate, primerljive s tujimi centri.

V 27 odstotkih primerov možganske kapi naredijo trombolizo. Čas, ki mine od prihoda pacienta v UKC pa do začetka zdravljenja z raztapljanjem krvnega strdka, je v povprečju 38 minut. V Minneapolisu, denimo, je ta čas danes daljši za pet minut, v ZDA pa so (leta 2014) za to v povprečju potrebovali skoraj uro (59 minut).

Pri strokovni odločitvi za izvedbo trombolize kot ene izmed najsodobnejših oblik zdravljenja – poleg te je pri inzultu na voljo tudi mehansko odstranjevanje strdka iz žile – so v pomoč številne preiskave: računalniška tomografija, računalniška tomografska angiografija in računalniška tomografija pretoka krvi.