Na ORL kliniki so izvedli prvi robotsko asistirani vstavitvi elektrod polževega vsadka. Na posega so se pripravljali nekaj mesecev; enega so opravili pri odraslem, drugega pri 18 mesecev starem malčku, oba pacienta pa sta že naslednji dan lahko odšla v domačo oskrbo. UKC Ljubljana že v prihodnjem letu načrtuje nakup robota, kar bo omogočilo, da bodo tovrstne operacije postale del standardnih kliničnih storitev.
In zakaj je to tako zelo pomembno? Po zaslugi manjše travme pri vstavljanju elektrod bo slušni živec manj poškodovan, njegove nežne strukture bodo bolje ohranjene, kar po implantaciji omogoča boljše zaznavanje zvoka in tudi boljše razumevanje govora. S tem pristopom zdravljeni pacient pa bo kasneje v življenju potreboval manj menjav polževega vsadka oziroma bodo menjave bistveno redkejše, kot so bile doslej.
Gluhost in naglušnost
Motnja sluha, pa naj gre za naglušnost ali za gluhost, je po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) četrta najpogostejša kronična bolezen – takoj za revmatološkimi, srčno-žilnimi in duševnimi obolenji.
Vrsta naglušnosti je pogojena z vzroki, ki narekujejo njen nastanek:
- prevodna naglušnost nastane zaradi motenj v sluhovodu ali v srednjem ušesu, ki ovirajo prevajanje zvoka;
- zaznavna naglušnost se pojavi iz različnih razlogov oziroma zaradi različnih okvar (okvara notranjega ušesa, okvara slušnega živca, okvara slušnih živčnih poti v možganih);
- senzorinevralna naglušnost je praviloma podedovana, med povzročitelji so lahko tudi premočen hrup (akustična poškodba) ali nekatera zdravila, tovrstna naglušnost pa lahko nastane tudi kot posledica virusne okužbe notranjega ušesa ali nekaterih obolenj (na primer menierove bolezni – bolezni notranjega ušesa, ki v večini primerov prizadene le eno uho).
Kako je opredeljena naglušnost?
Posameznik je naglušen, če se povprečna izguba sluha (na frekvencah od 500 do 4000 Hz) v govornem področju giblje med 40 in 80 decibeli (dB).
Izguba sluha je nepovratna okvara, tako po biološki kot po fiziološki plati, ki pa lahko močno variira:
- blaga okvara sluha (26 do 40 dB),
- zmerna okvara sluha (41 do 55 dB),
- zmerno težka okvara sluha (56 do 70 dB),
- težka izguba sluha (71 do 91 dB).
Kaj je polžev vsadek?
Polžev vsadek je elektronska naprava, s pomočjo katere se zvoki spremenijo v šibke, kodirane električne impulze, ki stimulirajo živčne končiče. Ko električni signal zapusti slušni živec, ta po živčni slušni poti preide do možganske skorje oziroma do možganov, ki dražljaje prepoznajo kot zvok.
Polžev vsadek lahko pripomore do izboljšanja kakovosti življenja tako pri gluhih kot tudi pri posameznikih z zelo težko zaznavno okvaro sluha, pri katerih slušni aparat ne pomaga več. Pri gluhih otrocih, pri katerih je zaradi omenjene motnje razvoj poslušanja in govora otežen ali celo onemogočen, pa velja, da se tovrstna obravnava odvija prednostno.
Robotska vstavitev elektrode polževega vsadka naj bi v prihodnje v UKC Ljubljana – tudi ali predvsem po nakupu robota v prihodnjem letu – postala standardna storitev, ki bo močno naglušnim in gluhim omogočila, da bodo slišali in se sporazumevali tudi s pomočjo govora, otroci pa bodo lahko obiskovali običajne šole. Polžev vsadek sicer ni novost, novo pa je, da je slušni živec zaradi naprednega in manj invazivnega posega s pomočjo robota oziroma robotske roke manj izpostavljen in posledično tudi manj poškodovan.
Razvoj inovativne metode za nadzor poti elektrode do polžka
Ob pomoči in angažmaju celotne kirurške ekipe je poseg izvedla prof. dr. Saba Battelino, ki sicer na ORL kliniki vodi cervikofacialno kirurgijo in otokirurgijo.
»Ob vstavitvi elektrode v polžka s pomočjo robota se vlakna slušnega živca poškodujejo manj kot pri klasičnem posegu, prav tako pride tudi do manjše spremembe tlaka in s tem do manjšega vpliva na ravnotežni organ. To je pomembno tako za odrasle paciente kot tudi oziroma predvsem za otroke, za katere vemo, da jim bomo elektrodo v notranjem ušesu morali zamenjati najmanj dvakrat v življenju,« pojasnjuje prof. dr. Saba Battelino.
Robotska vstavitev elektrode polževega vsadka naj bi v prihodnje v UKC Ljubljana – tudi ali predvsem po nakupu robota v prihodnjem letu – postala standardna storitev, ki bo močno naglušnim in gluhim omogočila, da bodo slišali in se sporazumevali tudi s pomočjo govora, otroci pa bodo lahko obiskovali običajne šole. Polžev vsadek sicer ni novost, novo pa je, da je slušni živec zaradi naprednega in manj invazivnega posega s pomočjo robota oziroma robotske roke manj izpostavljen in posledično tudi manj poškodovan.
O tem so podrobneje spregovorili člani tima, ki je v istem dnevu opravil prvi robotski implantaciji polževega vsadka, med katerima so bili tudi inovativni: razvili so novo metodo za nadzor poti elektrode, ko ta potuje v polžka.
Prof. dr. Saba Battelino, vodja cervikofacialne kirurgije in otokirurgije, Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL), UKC Ljubljana:
»Otroku ne zagotovimo le normalne slušne rehabilitacije, ampak ohranimo tudi delovanje ravnotežnega sistema, ki mu bo omogočil razvoj tako gibalnih kot kognitivnih sposobnosti«
Kot poudarja prof. dr. Saba Battelino, ki je ob pomoči kirurške ekipe izvedla oba posega, enega pri odraslem, drugega pri 18-mesečnem malčku, je pomembno, da pri takšnem posegu notranje uho ostane čim manj poškodovano in da se ohrani ravnotežni del organa, kar je ključnega pomena zlasti pri obojestranskih implantacijah.
»Tako ne zagotovimo le normalne slušne rehabilitacije, ampak ohranimo tudi delovanje ravnotežnega sistema, ki bo otroku omogočil razvoj tako gibalnih kot kognitivnih sposobnosti,« pojasnjuje zdravnica, ki ob tem spregovori tudi o sočasnem razvoju nove metode za nadzor poti elektrode v polžka. »Stimulirali smo vsak kontakt, ki je bil vstavljen v polžka – in sočasno merili odziv slušnega živca na vsaki elektrodi, ki je počasi drsela vanj.« Tak pristop je ključnega pomena za kasnejše nastavitve polževega vsadka.
Prof. dr. Saba Battelino je sicer sodelovala že v prvi ekipi, ki je pri nas začela z implantiranjem polževih vsadkov – takrat še kot specializantka. Zato zelo dobro ve, zakaj je vstavitev kohlearnih implantov pomembna v čim zgodnejšem obdobju življenja. »Okno razvoja govora in sluha je pri majhnih otrocih, starih malo manj kot leto dni, največje; potem se to komunikacijsko okno začne zapirati. Zato je tako zelo pomembno zgodnje odkrivanje težav s sluhom, diagnosticiranje – in, seveda, kadar je izguba sluha zelo velika, tudi vstavljanje slušnih vsadkov.«
Pri takšnem posegu je pomembno, da notranje uho ostane čim manj poškodovano in da se ohrani ravnotežni del organa, kar je ključnega pomena zlasti pri obojestranskih implantacijah.
Sandra Otorepec, diplomirana medicinska sestra, vodja inštrumentark, ORL klinika:
»Omenjeni dosežek je šele začetek«
Diplomirana medicinska sestra in vodja inštrumentark Sandra Otorepec je prepričana, da je omenjeni dosežek, ki prinaša prelomnico pri zdravljenju gluhosti ne le na Slovenskem, ampak tudi v širši regiji, šele začetek. Izkušnji pri obeh posegih sta bili spodbudni za vse člane ekipe.
»Pred operacijo smo morali pripraviti vso kirurško in robotsko opremo ter preveriti, ali vse pravilno deluje. Zlasti je to pomembno pri robotu, ki ima veliko posebnih nastavkov; slehernega je treba zelo natančno preveriti in ga ustrezno zaščititi,« pojasnjuje Sandra Otorepec, pri čemer izpostavi tudi pomen dobre usklajenosti s celotno kirurško ekipo.
Pred operacijo smo morali pripraviti vso kirurško in robotsko opremo ter preveriti, ali vse pravilno deluje. Zlasti je to pomembno pri robotu, ki ima veliko posebnih nastavkov; slehernega je treba zelo natančno preveriti in ga ustrezno zaščititi.
Asist. Mateja Božič, klinična logopedinja, Oddelek za motnje sluha in ravnotežja, ORL klinika:
»Polžev vsadek ne pomeni le slišati zvoke, pomeni slišati življenje«
Kot poudarja klinična logopedinja asist. Mateja Božič z Oddelka za motnje sluha in ravnotežja, so »medoperativne meritve potekale hitro, rezultati pa so bili jasni in stabilni.« V postopku implantacije je bilo to po njenih besedah v veliko pomoč pri nastavitvi zunanjih delov in zdaj pri obeh pacientih »pričakujemo ne le dobro zaznavo, ampak tudi res dobro razumevanje širokega spektra frekvenc,« tudi v zahtevnejših pogojih, kar se tiče poslušanja in slišanja.
Ob tem klinična logopedinja izpostavi paleto prednosti, ki jih v pacientovo življenje prinese polžev vsadek. Pri odraslih pripomore k boljšemu vključevanju, izboljšanju komunikacije in pridobitvi samozavesti, vse to pa pomeni tudi »boljše izobraževanje, zaposlovanje in res dobro vključevanje v 'polnočutno' okolje.«
In kako je pri otrocih? Pri teh pacientih si, tako asist. Mateja Božič, »želimo, da bi bili operirani v čim zgodnejšem obdobju življenja, kajti pri otrocih ima polžev vsadek odločilni vpliv na govorno-jezikovni, socialno-čustveni pa tudi zaznavni razvoj. Polžev vsadek ne pomeni le slišati zvoke, ampak pomeni slišati življenje.«
Pričakujemo ne le dobro zaznavo, ampak tudi res dobro razumevanje širokega spektra frekvenc.
Toni Bromše, pacient:
»Vse teče točno tako, kot je bilo načrtovano«
Toni Bromše, ki so mu s prvo robotsko vstavitvijo elektrode kohlearnega implanta pri nas pomagali utreti pot do zvokov življenja in tako nepredstavljivo izboljšali tudi kakovost njegovega življenja ter možnosti za socializacijo, pravi, da je operacija potekala zelo dobro, prestal jo je brez vsakršnih težav.
»Po operaciji sem se počutil dobro, bolečin ni bilo in že naslednji dan sem lahko iz bolnišnice odšel v domačo oskrbo,« pove Toni Bromše, pri katerem dobro počutje vztraja. Minuli teden je bilo pri implantu treba opraviti prve nastavitve in, kot dodaja: »Vse teče točno tako, kot je bilo načrtovano.«
Po operaciji sem se počutil dobro, bolečin ni bilo in že naslednji dan sem lahko iz bolnišnice odšel v domačo oskrbo.
Izr. prof. dr. Robert Šifrer, predstojnik ORL klinike:
»Za paciente robotska vstavitev elektrode pomeni, da bodo bolje slišali in da bo slušni živec manj poškodovan«
Prvo robotsko asistirano vstavitev elektrod polževega vsadka je predstojnik klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo izr. prof. dr. Robert Šifrer ocenil kot dosežek, ki na strokovni ravni vzbuja ponos, z vidika pacientov pa krepi upanje, kajti »za paciente robotska vstavitev elektrode pomeni, da bodo bolje slišali in da bo slušni živec manj poškodovan.«
Ker bodo menjave polževega vsadka posledično redkejše, bo na ta račun »prihranjene« vire mogoče usmeriti drugam.
Na omenjeni kliniki močno podpirajo usmeritev v izzive in njihovo reševanje, pa naj bo to na klinični, raziskovalni ali na pedagoški ravni, kajti »vsaka klinična inovacija, ki jo vpeljemo v delovni vsakdan, odpre vrata novim dodatnim nalogam.« Ob tem pa izr. prof. dr. Robert Šifrer poudarja tudi pomen mednarodnega strokovnega sodelovanja, kajti »naši kirurgi operirajo tudi v drugih državah, kjer tamkajšnje kirurge učijo naprednih tehnik. Tako je, denimo, prof. dr. Saba Battelino že dolgo angažirana tudi v tržaški otroški bolnišnici, kar je pomembno za slovensko kirurgijo na področju otorinolaringologije in cervikofacialne kirurgije kot tudi za UKC Ljubljana nasploh.«
Prof. dr. Saba Battelino je že dolgo angažirana tudi v tržaški otroški bolnišnici, kar je pomembno za slovensko kirurgijo na področju otorinolaringologije in cervikofacialne kirurgije kot tudi za UKC Ljubljana nasploh.
Kultura gluhih je v preteklosti odklanjala, da bi nekoga, ki ne sliši, prestavili v svet slišečih
Pri nas ima presejalno testiranje sluha pri novorojenčkih domicil v vseh porodnišnicah. Tovrstni test omogoča ugotovitev vrste naglušnosti in gluhosti, kadar je ta prisotna, posledično pa je mogoče določiti tudi indikacije za implantacijo polževega vsaka, ki otroku omogoči pravi stik z življenjem, z vsemi čuti oziroma čutili.
Sicer pa je dolgoletni predstojnik klinike ORL prof. dr. Miha Žargi ob inventuri opravljene klinične poti na tem področju medicine že pred desetimi leti spomnil, da so bili začetki na področju kohlearnih implantacij vse prej kot preprosti, pa ne le na klinični ravni. »Ko smo gluhim ponudili možnost, da bi slišali, je to sprožilo nemalo nasprotovanj – in to prav v združenjih za slabo slišeče in gluhe. Čeprav se to morda danes zdi neverjetno, je namreč kultura gluhih v preteklosti odklanjala, da bi nekoga, ki ne sliši, prestavili v svet slišečih.«
Danes k sreči tovrstnih zadržkov ni več, napredek znanosti in medicine pa je skokovit – in s tem pomembno pripomore k izboljšanju kakovosti življenja obolelih oziroma posameznikov, ki jim določene motnje preprečujejo ali otežujejo izvajanje aktivnosti, ki se sicer povprečnemu posamezniku zdijo nekaj povsem samoumevnega.
Pri nas ima presejalno testiranje sluha pri novorojenčkih domicil v vseh porodnišnicah. Tovrstni test omogoča ugotovitev vrste naglušnosti in gluhosti, kadar je ta prisotna, posledično pa je mogoče določiti tudi indikacije za implantacijo polževega vsaka, ki otroku omogoči pravi stik z življenjem, z vsemi čuti oziroma čutili.
Posnetki operacije: arhiv UKC Ljubljana; portreti: posnetki zaslona/prenos STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
