Značka: akademska medicina

Značka: akademska medicina

Okvare čutil

Zdravljenje naglušnosti in gluhosti: robotsko asistirana vstavitev elektrod polževega vsadka je v primerjavi s klasičnim kirurškim pristopom varnejša in učinkovitejša – in postaja del standardnih kliničnih storitev

Polžev vsadek prispeva k nepredstavljivemu izboljšanju kakovosti življenja gluhih in močno naglušnih oziroma slabo slišečih oseb, pri čemer velja izpostaviti, da pri nas tako imenovane kohlearne implantacije izvajajo že pri malčkih, ki še niso stari niti leto dni. Na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL) ljubljanskega UKC sicer kohlearne implantacije opravljajo že skorajda tri desetletja; tako so doslej v slišni svet pomagali več kot 550 pacientom. Po novem pa bodo kakovost, varnost in učinkovitost tovrstnih posegov še izjemnejši, saj kirurški poseg lahko opravijo s pomočjo robota oziroma robotske roke, po zaslugi katere elektrodo polževega vsadka med operacijo uvedejo počasi, kar zmanjša travmo in znatno pripomore k zaščiti ravnotežnega organa.

Znanost

Bo Slovenija valilnica medicinskega kadra za druge države ali pa bomo vendarle izboljšali razmere v zdravstvu in v akademski medicini, tudi z novim Nacionalnim univerzitetnim medicinskim centrom?

Dobro leto je minilo, odkar so akademiki na vlado naslovili pobudo za izgradnjo novega Nacionalnega univerzitetnega medicinskega centra, ki bo namenjen zdravljenju najtežjih obolenj in obravnavi bolnikov z vseh koncev Slovenije – da v prihodnje ne bi bilo več tako, kot je zdaj, ko sta oba univerzitetna klinična centra, ljubljanski in mariborski, istočasno tudi v vlogi regijske bolnišnice. To namreč pomeni, da bolniki z najtežjimi obolenji »tekmujejo« s prebivalci Ljubljane in Maribora za iste postelje. Za postelje, ki bi jih bilo morda dovolj, vendar ni zadosti strokovnega kadra, tako zaradi slabega načrtovanja v preteklosti kot tudi zato, ker zdravniki, medicinske sestre in predstavniki drugih profesij v zadnjih letih pospešeno bežijo bodisi iz svojega poklica bodisi iz Slovenije, kajti razmere, ki omogočajo strokovno, kakovostno in varno delo, so drugje neprimerljivo boljše. Odziva na omenjeno pobudo ni, vsaj ne omembe vrednega – kljub temu, da po izkustveni plati tudi vsak pacient dobro ve, kako mukotrpno in nemalokrat tudi nedopustno dolgo zna biti čakanje na diagnostiko in zdravljenje, na strokovno obravnavo, ki je za obolelega nemalokrat vitalnega pomena.