Kako je mogoče, da je na ad hoc sklicanem četrtkovem neformalnem srečanju na Brniku, na katerega predstavniki sekcije za urgentno medicino niso bili povabljeni, sploh lahko prišlo do tako radikalne spremembe strokovnih stališč? Tega retoričnega vprašanja dr. Matevž Privšek, urgentni zdravnik in podpredsednik omenjene sekcije, ne želi komentirati. V pogovoru za Zdravstveniportal.si pa med drugim poudarja: »Vedno smo delali s tem, kar je bilo na voljo – in tako bo tudi v prihodnje. Nikakor pa to, kar očitno bo na voljo, ni optimalno. In če smo se sprva še pogovarjali o koristih za pacienta, zdaj tega ni več. Zakaj je prišlo do takšnega preobrata, pa vedo le prisotni na četrtkovem neformalnem srečanju.«

Sporočilo po omenjenem srečanju na Brniku, pod katerim so podpisani vodja HNMP Brnik Uroš Lampič ter zdravnika letalca Iztok Tomazin in Luka Camlek, je slovensko javnost pahnilo v položaj nekoga, ki ima občutek, da so njegovo zaupanje in podporo zlorabili iz povsem nejasnih in nepojasnljivih razlogov. Kajti v javnosti ne poznamo odgovora na vprašanje, kateri je bil ključni moment, ki je v primeru izbora helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) spodbudil sporočilni salto mortale.

Delo hočejo opravljati tako, kot je najbolje za bolnike  

Urgentni zdravniki in reševalci želijo svoje delo opravljati tako, kot je to najbolje za obolele – in ne za politiko ali za državne prevoznike.

»V naši sekciji smo bili resnično veseli napovedi, da se bo področje helikopterske nujne medicinske pomoči pri nas končno vendarle začelo urejati. Po organizacijski plati bo to sicer dolgotrajen postopek, kajti sistem še vedno ni urejen in ne omogoča hitrih odzivnih časov. Kar pa se tiče pridobitve namenskih helikopterjev – pri čemer nas zanima zgolj bolniški prostor v helikopterju, ne drezamo pa v vprašanje, zakaj odločitev za nakup dražjih helikopterjev, pri katerih bo tudi vzdrževanje dražje –, lahko z gotovostjo trdimo le, da je sprejeta odločitev z vidika oskrbe pacienta neoptimalna,« je prepričan podpredsednik Sekcije za urgentno medicino Slovenskega zdravniškega društva (SZD) dr. Matevž Privšek.

Seveda ostaja na voljo ugibanje, sama po sebi se ponujajo pojasnila, za katera pa se zdi, da v njih preprosto ni prostora za opravičljivo logiko, deontološko verodostojnost in etičnost – pa tudi ali predvsem za odgovornost. Za posredno in neposredno odgovornost, za strokovno in politično odgovornost, za osebno in skupno odgovornost, za odgovornost, ki bo vplivala na dobrobit bolnikov.

»Ko zaradi improvizacije obravnava pacienta ne bo mogla biti optimalna in bo šlo kaj narobe, bosta, seveda, kriva zdravnik in reševalec, nihče drug ne bo prevzel odgovornosti – ne policija ne politika ...,« je že zdaj povsem jasno zdravniku dr. Matevžu Privšku, ki sicer kot specialist urgentne medicine dela v sklopu Centra za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Zdravstvenega doma Maribor.

Zagotavljanje možnosti za vzpostavitev celovitega, varnega in učinkovitega sistema HNMP

Na ministrstvu za notranje zadeve vztrajajo pri trditvah, da z javnim razpisom izbrana helikopterja ustrezata vsem kriterijem za reševanje, zato naj bi pogodbo o nakupu podpisali že v prihodnjih dneh. Na ministrstvu za zdravje poudarjajo, da je bilo mnenje stroke upoštevano. Izkustveni poznavalci tega področja pa – ne glede na zadnji odziv z Brnika – še vedno ocenjujejo, da smo ponovno priča razpisu, ki z izborom ponudnika ne bo zagotovil najoptimalnejših pogojev za reševanje, čeprav ti z vidika obolelega nemalokrat predstavljajo ločnico med preživeti in ne preživeti. 

Kolikokrat bo v prihodnje ta ločnica zabrisana, zaradi povsem po nepotrebnem izgubljenih življenj?

Mnenja urgentnih zdravnikov in reševalcev (reševalci delujejo v sklopu Sekcije reševalcev v zdravstvu pri zbornici zdravstvene in babiške nege, urgentni zdravniki pa v sklopu Sekcije za urgentno medicino pri SZD), zavezanih ne le etičnim načelom, ampak tudi strokovnosti in odgovornosti v skrbi za paciente, so bila do nedavnega povsem poenotena, jasna, nedvoumna: zagotoviti je treba možnosti za vzpostavitev celovitega, varnega in učinkovitega sistema HNMP, ki bo v službi pacienta. Zdaj se je pogled na možnosti za optimalno oskrbo pacienta, ki naj bi jo zagotavljali v sklopu novih pridobitev, razdelil na dva pola, ki zevata široko vsaksebi.

HNMP, reševanje v gorah in aktualne dileme

Med momenti, ki so ključnega pomena pri vzpostavitvi optimalnega delovanja HNMP, je tudi konfiguracija helikopterja, ki mora prvenstveno zadostiti strokovnim zahtevam za izvajanje nujne medicinske pomoči. Pri izboru ponudnika pa so z vidika strokovnih standardov oziroma komponent, ki omogočajo njihovo udejanjanje, te možnosti postale vprašljive oziroma neoptimalne.

Zato je zdaj eno izmed bistvenih vprašanj: kako je mogoče, da so urgentni zdravniki, ki opravljajo tako helikoptersko nujno medicinsko pomoč kot tudi gorsko reševanje, nenadoma diametralno spremenili svoje strokovno mnenje, ki so ga ubesedili zgolj v kratkem sporočilu za javnost?

Strokovni argumenti ostajajo nespremenjeni ...

»Nam, torej članom obeh sekcij, tako sekcije za urgentno medicino kot sekcije reševalcev v zdravstvu, je popolnoma vseeno, kaj se dogaja na politični ravni in kaj tiči za sprejetimi odločitvami. Želimo si le, da odločitve pripeljejo do rešitev, ki bodo v praksi omogočile optimalne pogoje za oskrbo pacientov. Pomembno je zgolj to, nič drugega – in pri tem bomo vztrajali,« je v kontekstu aktualnega zapleta v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril dr. Matevž Privšek.

Zato se bosta sekciji predvidoma že v začetku tedna javno odzvali na sporočilo omenjenih treh predstavnikov HNMP Brnik, ki je osupnilo celotno slovensko javnost. 

»Jasno bomo povedali, da od strokovnih argumentov ne bomo odstopali. Popolnoma vseeno nam je, kateri helikopter je oziroma bo izbran. Edino pomembno je, da so po strokovni plati vse zadeve, ki lahko vplivajo na to, ali nam bo uspelo rešiti pacientovo življenje ali ne, ustrezne oziroma optimalne. Za nas in za bolnika je pomemben bolniški prostor v helikopterju – in ta nam mora v skladu z zahtevanimi standardi omogočati nemoteno ter varno izvajanje vseh posegov pri pacientu, katerega življenje je ogroženo,« izpostavlja dr. Privšek.

Poti in stranpoti urejanja področja HNMP

Naj ob tem spomnimo, da je reševalec Robert Sabol, ki je med drugim pridobil tudi evropski certifikat za helikoptersko reševanje, že v začetku leta v sklopu parlamentarne obravnave na seji komisije za nadzor javnih financ izpostavil: »Po zahtevanem standardu mora helikopter ustrezati normativu EN 13 718. Po tem normativu mora biti za glavo pacienta prostor (najmanj 40 centimetrov) za oskrbo dihalne poti oziroma za ventilacijo.«

Iz razpisa je razvidno, da se zahteva prečna nosila, kar pomeni, da je pri enih vratih glava, pri drugih pa so noge, kar pomeni, da zahtevani kriterij – ustrezanje normativu EN 13 718 – ni izpolnjen in da razpis ni v skladu z zahtevami stroke. Prav tako ponudba, kot je bilo že večkrat opozorjeno v javnosti, ni v skladu z zahtevami razpisa, saj razpis med zahteve postavlja upoštevanje standarda SIST EN 13 718; to se dokazuje s tipskim certifikatom helikopterja – tega pa za prečno postavitev nosil ni, ker zahteve standarda po minimalnem prostoru 40 centimetrov niso dosežene.

Če bi torej policija naročila enak helikopter z vzdolžno postavljenimi nosili, se stroka ne bi upirala. Zdaj pa povsem po nepotrebnem prihaja do zapletov, kljub temu, da na trgu obstajajo helikopterji, ki omogočajo vitlanje in vnos pacienta v helikopterski vreči v kabino in hkrati zagotavljajo zahtevanih 40 centimetrov za bolnikovo glavo.

To pomeni, kot je že večkrat poudaril Robert Sabol, da »bomo zdaj spreminjali vse, samo zato, da naročnik, torej policija, dobi tisto, kar so si zamislili«. Sicer pa se danes Sabol, ki je med drugim edini v tujini šolani reševalec za profil tehničnega člana posadke za helikoptersko reševanje (HEMS TCM), ne želi več javno izpostavljati, saj pravi, da je na vse pasti in zahteve, ki jih je treba upoštevati, večkrat neuspešno opozarjal in bil »nagrajen« zgolj z očitki, češ da mu gre za samopromocijo in za privatizacijo dejavnosti HNMP, kar pa odločno zavrača.

Po drugi strani pa se organizacijsko »urejanje« področja HNMP pri nas vleče že dve desetletji. Idejna zasnova, ki jo je pripravila zdravstvena stroka na podlagi pilotskega projekta, je ves čas imela enake temelje: izvajanje službe iz treh strateško postavljenih baz. Strateški načrt pa se je korenito spremenil, ko je vlada za prevoznika določila policijo; po tistem se je predvideni ustroj, sestoječ iz treh baz in temelječ na dolgoletnih izkušnjah zdravstvenega osebja, zmanjšal na dve bazi v dnevnem času, kar je temeljilo na dolgoletnih izkušnjah policijske stroke.

Jasno je, da bi rešitve, ki bi z mrežo najmanj treh helikopterskih baz omogočile boljšo pokritost in skrajšale odzivni čas ter tako izboljšale ne le hitrost prihoda na kraj dogodka, ampak tudi statistiko preživetja, morale zaživeti že zdavnaj. Prav tako bi veljalo pri nas že v preteklosti dejavnost HNMP ločiti tako od medbolnišničnih prevozov kritično bolnih kot tudi od prevozov novorojenčkov v inkubatorjih. V tej smeri se je nanizalo veliko odločevalskih obljub, zgodilo se ni še nič – čeprav je jasno, da tudi zaradi organizacijsko pogojene neurejenosti ugasne prenekatero življenje.

Ko gre za reševanje življenj, politika nikogar ne zanima

»Interesov je ogromno, to je jasno. Pri nas se kombinirata dejavnosti gorske reševalne službe in HNMP, pri čemer sta vojska in policija zgolj prevoznika; sicer je res, da se področji dotikata, vendar le delno. In država bi to res morala urediti – sicer bo namenski helikopter tudi v prihodnje odletel, da bi rešil nekoga, ki se je ponesrečil ali obtičal v Alpah, za vašega ali mojega soseda, ki je začel krvaveti v glavo, pa ne bo na voljo helikopterske nujne medicinske pomoči, ki bi omogočila hitro odzivnost in mu rešila življenje,« opozarja dr. Matevž Privšek.

Zato na tem področju politični spini nikakor ne bi smeli imeti domicila – pa ga imajo, že dolgo in še vedno. V resnici pa takrat, ko gre za vprašanje reševanja življenj in za zagotavljanje optimalnih možnosti za izvajanje te dejavnosti, politika nikogar ne zanima. 

Ministrstvi za zdravje in za notranje zadeve zatrjujeta, da postopki pri izvedbi (domnevno nezakonito izvedenega) razpisa in izboru ponudnika niso (bili) vprašljivi – jim je pa v zadnjih dneh uspelo spreti stroko. Četudi bi zaobšli to dejstvo, ki je vse prej kot nepomembno, pa vsem zahtevanim standardom še vedno ni zadoščeno.

Bodo torej spet pacienti tisti, ki bodo na krilih (samo)opevanih sistemskih sprememb in ukrepov potegnili kratko?

Portret Matevža Privška: osebni arhiv; portret Roberta Sabola: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.