Podatki kažejo, da se pri nas kar 70 odstotkov srčnih zastojev zgodi v domačem okolju. V več kot polovici primerov (55 odstotkov) pred pričami, ki bi lahko ukrepale, vendar pogosto – zaradi žalosti, stresa, bolečine in strahu – ne morejo narediti nič drugega kot poklicati strokovno pomoč na 112, ki pa, žal, ne prispe vedno dovolj zgodaj.
Zato zdravnica Eva Pogačar, predsednica strokovnega sveta prve pomoči pri Rdečem križu Slovenije (RKS), izpostavlja osnove prve pomoči, ki bi jih moral obvladati vsakdo, da bi lahko pomagal bližnjemu: skrb za varnost (lastno in tistega, ki potrebuje pomoč), pravilna uporaba osebnih varovalnih sredstev, klic na 112, zaščitno ukrepanje (trenutno tudi v smislu preprečevanja okužbe z novim koronavirusom), ozaveščenost o pomenu poznavanja in uporabe prve pomoči.
Nenadni srčni zastoj in ukrepanje
Nenadni srčni zastoj je med glavnimi vzroki za umrljivost – v povprečju vsak dan prizadene štiri Slovence. Človek, ki mu zastane srce, se zgrudi in je neodziven, lahko ima krče, hlasta za zrakom ali preneha dihati. V skladu z aktualnimi strokovnimi dognanji pri nudenju takojšnje pomoči umetnih vpihov (dihanje usta na usta) ni več treba dajati. Zadostuje že intenzivno ritmično pritiskanje na prsni koš (pet do šest centimetrov globoko) – dokler drug očividec, če je prisoten, ne prinese najbližjega avtomatskega defibrilatorja (AED); uporaba te naprave za oživljanje je preprosta, zanesljiva in učinkovita. Z defibrilacijo, če se ta začne od tri do pet minut po nenadnem srčnem zastoju, se možnost preživetja obolelega poveča za 50 do 70 odstotkov.
Sicer pa je tema letošnjega svetovnega dneva prve pomoči (12. september) neposredno povezana s pandemijo, ki nas je, kot opozarjajo pri RKS, opomnila, kako pomembna je skrb za varnost, da bi lahko pomagali vsem, ki potrebujejo takojšnjo pomoč. V bolnišnicah in nujnih zdravstvenih službah zaradi preobremenjenosti hitro pride do kratkih stikov, posledično je dostopnost zdravstvenih storitev slabša ...
»Vemo, da preprečevanje nezgod in obvladovanje prve pomoči nista le izraz solidarnosti, ampak ju je treba kot veščino za vsakodnevno rabo utrjevati z izobraževanjem in vzgojo na vseh ravneh, od osnovne šole naprej,« poudarja predsednica RKS mag. Vesna Mikuž, zato v poslanici ob svetovnem dnevu prve pomoči opozarja, da bi »znanje in obvladovanje veščin prve pomoči moralo biti del splošne izobrazbe vsakega posameznika – tako bi bila prva pomoč dostopna vsem, ki jo potrebujejo.«
Mag. Vesna Mikuž, predsednica RKS:
Vemo, da preprečevanje nezgod in obvladovanje prve pomoči nista le izraz solidarnosti, ampak ju je treba kot veščino za vsakodnevno rabo utrjevati z izobraževanjem in vzgojo na vseh ravneh, od osnovne šole naprej.
Tako nacionalna združenja Rdečega križa in Rdečega polmeseca kot tudi druge tovrstne organizacije so doslej za nudenje prve pomoči na globalni ravni usposobile več kot 16 milijonov ljudi – da se, ko so priče nenadni poškodbi ali obolenju bližnjega ali tudi nepoznane osebe, ki potrebuje urgentno pomoč, lahko ustrezno odzovejo in nemalokrat dobesedno rešijo življenje. Prihod strokovne pomoči namreč nemalokrat traja tako dolgo, da oboleli v tem času že utrpi težke poškodbe možganov, saj ti ostanejo brez kisika.
S takojšnjim začetkom postopkov oživljanja srcu obolelega pomagamo, da doseže vsaj 30 do 40 odstotkov normalnega iztisa. Tako možganom zagotovimo kisik, glukozo, hranila, ki jih sicer v tem času ne bi več dobili – posledice pa bi bile nepopravljive.
Če bi se vam torej kadarkoli v življenju zgodilo, da bi morali nuditi prvo pomoč oziroma oživljati bližnjega, ne pozabite: v mislih prisluhnite skladbi Stayin' Alive skupine Bee Gees, ki vam bo dajala ritem za intenzivno pritiskanje na prsni koš obolelega, ki bi brez tovrstne pomoči po vsej verjetnosti umrl – to je največ, kar lahko naredite. Rešite lahko življenje.
Fotografiji rok med masažo srca pri nudenju prve pomoči (oživljanje): iStock; portreta in defibrilator: STA
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
