Dobro je vedeti

Ukrepanje po ugrizu strupenjače mora biti hitro. Bi (si) znali pravilno pomagati?

Kljub temu, da je ugriz strupenjače lahko usoden, pri nas že desetletja ni prišlo do smrti zaradi zastrupitve po takšnem bližnjem srečanju z gadom ali modrasom. Da bo tako tudi v prihodnje, velja v naravi upoštevati osnovna pravila glede obnašanja do živali, ki imajo tam svoj življenjski prostor. Kar se tiče kač, je pravilo preprosto – gledanje pod noge in skrbno opazovanje dogajanja v bližini kraja, kjer se sprehajamo, počivamo, se igramo z otroci, nabiramo gozdne jagode, borovnice, cvetice ... Tudi kače se praviloma umaknejo. Toda včasih se stvari odvrtijo povsem nepredvidljivo, zato je kljub vsemu dobro vedeti, kako pomagati sebi ali nekomu drugemu po ugrizu strupene kače.

Prva pomoč

Ritem pesmi Stayin' Alive (Ostati živ) je prava prva pomoč med oživljanjem s pritiskanjem na prsni koš pri nenadnem srčnem zastoju!

Kaj bi naredili, če bi nekdo v vaši bližini potreboval takojšnjo pomoč, pri čemer bi bili vi prvi ali sploh edini, ki mu jo lahko nudite? Če bi izgubil zavest in prenehal dihati, od vaše reakcije pa bi bilo odvisno njegovo preživetje? Bi vedeli, kako ukrepati, kaj narediti poleg tega, da takoj pokličete na 112? Bi si upali nemudoma začeti z oživljenjem? Pri tem je treba vedeti predvsem to, da preprosto ni stvari, ki bi jo lahko naredili narobe, zato je vsak strah odveč – in če vam uspe, da si v spomin prikličete ritem skladbe Bee Gees Stayin' Alive (Ostati živ), vam je to lahko v pomoč, saj ima natanko tak ritem, s kakršnim je treba pritiskati na prsni koš tistega, ki doživi nenadni zastoj srca.

Prva pomoč

Jure Košir, ambasador svetovnega dneva oživljanja: »Pravilnega postopka oživljanja se moramo naučiti vsi, kajti rešiti življenje je nekaj neprecenljivega!«

V Sloveniji vsako leto približno 1700 ljudi doživi srčni zastoj, kar pomeni, da oživljanje vsak dan potrebujejo najmanj trije ljudje, včasih tudi več. Toda kljub temu, da je znanje medicine izjemno napredovalo, vseh obolelih ni mogoče rešiti – tudi zato, ker je ob takem dogodku, do katerega najpogosteje pride v domačem okolju, še vedno praviloma prisotnih preveč očividcev, neznancev ali svojcev, ki si ne upajo začeti s takojšnjim oživljanjem. Toda kot poudarja Jure Košir, nekdanji vrhunski smučar in olimpijec, v konkretnem primeru pa ambasador svetovnega dneva oživljanja: »Pravilnega postopka oživljanja se moramo naučiti vsi, kajti rešiti življenje je nekaj neprecenljivega!«

Prva pomoč

Srčni zastoj in oživljanje – ne čakati, ampak ukrepati, takoj!

Nenadni srčni zastoj vsako leto doživi približno 1600 Slovencev, vsak dan v povprečju štirje – veliko preveč pa jih zaradi posledic tega dogodka umre. S takojšnjim oživljanjem bi namreč lahko na letni ravni preprečili nekaj sto smrti.