Andrej Gadžijev, direktor zavoda Slovenija-transplant

»Ena od nalog, ki nas čaka v naslednjih letih, je pridobivanje organov pri darovalcih po cirkulatornem zastoju«​​​​​

Težko je vedeti in težko je tudi povedati, kako globoka, težka, pa vendarle tudi neprecenljiva je izkušnja nekoga, ki izve, da bo moral dobiti novo srce – ali katerikoli drug organ. Pravzaprav je transplantacijska medicina veda, ki prinaša nemogoče. Kakšni so pri nas dosežki na tem področju?

Na tem področju se dosežki iz leta v leto izboljšujejo, poznane so tudi že nove tehnike. V številnih državah po svetu, v Evropi pa tudi v nekaterih državah, članicah Eurotransplanta, se že uporablja tudi pridobivanje organov pri darovalcih po cirkulatornem zastoju. To je ena od nalog, ki nas čaka v naslednjih letih – trenutno pa večino organov pridobimo od darovalcev po dokazani možganski smrti. 

Po številu presajenih src na milijon prebivalcev smo tudi lani dosegi prvo mesto na svetu, kar je rezultat dela celotne ekipe – kardiologov, kardiovaskularnih kirurgov in vseh ostalih timov, ki so v to vpleteni.

Tudi rezultati na področju ostalih organov so dobri. Umeščamo se nad evropsko povprečje, na kar smo zelo ponosni.

To so izjemni dosežki, ki vedno znova dokazujejo, da slovenski zdravstveni sistem kljub kratkim stikom in težavam, s katerimi se na splošno sooča, še vedno deluje zelo dobro, kajne?

Drži. Zavedamo se sicer krhkosti zdravstvenega sistema, še bolj pa krhkosti na področju naše dejavnosti, kjer smo dejansko odvisni od sprejemanja tega, kar počnemo – z vidika splošne javnosti. Zato poskušamo biti čim bolj transparentni, jasno hočemo predstaviti vse, kar se dogaja, kajti že trohica nezaupanja lahko povzroči bistveno nižje številke, kot jih pri transplantacijski dejavnosti dosegamo zdaj.

In v tem smislu je zagotovo še vedno velik izziv prav vnaprejšnje odločanje za darovanje organov po smrti – pa to ni le težava ali dilema, s katero se srečujemo pri nas, ampak je tako pravzaprav povsod po svetu. Kako povedati ljudem, da ni nobene nevarnosti, nobenih morebitnih uhajanj podatkov, ampak da gre v resnici za globoko altruistično odločitev, ki lahko reši ne eno, temveč več življenj?

To je naša konstantna naloga, ki ji posvečamo veliko časa. Rezultati transplantacijske dejavnosti, ki sledi donorski, so sami po sebi dovolj povedni in potrjujejo, da je program dober. Številni pacienti, ki jim je na ta način uspelo preživeti in zaživeti novo, sicer zelo odgovorno življenje, pa so živa priča temu, kar počnemo.

Opredeljevanje je seveda tisto, kar si želimo. Predvsem transplantacijski koordinatorji v času svojega dela vedno vstopamo v fazo, ko je treba svojcem po sporočeni smrti predstaviti tudi možnost darovanja; če takrat željo umrlega poznamo oziroma jo poznajo svojci, je ta pogovor bistveno lažji. Zato apeliramo na vse, da o možnosti darovanja po smrti, o tej svoji zadnji zapuščini, s katero bi želeli še komu pomagati, razmislite in se vnaprej opredelite. 

Opredeljujejo pa naj se na podlagi jasnih, preverjenih informacij – zato smo naredili tudi novo spletno stran, ki v poplavi raznih senzacionalističnih informacij in medijskega trušča predstavlja varno sidrišče za vsakogar, ki želi dobiti preverjene, kratke, jedrnate informacije. Spletna stran, ki pokriva celotno področje donorsko-transplantacijske dejavnosti, je namenjena vsem uporabnikom, od najmlajših do najstarejših, in tudi osebam s posebnimi potrebami.

Kako pa je na področju presaditev drugih organov? Vemo, da je pred nekaj leti pri nas ponovno zaživela dejavnost transplantacije pljuč. Kako uspešni smo na tem področju? In kako uspešni smo, denimo, pri presaditvah ledvic?

Področje transplantacije pljuč je ponovno zaživelo po letu 2003, ko so kolegi iz transplantacijskega centra UKC Ljubljana presadili polovico pljuč oziroma eno pljučno krilo. Potem je sledilo dolgoletno izobraževanje, ekipe so se učile, izpopolnjevale svoje znanje v bolnišnici na Dunaju, nakar smo leta 2018 končno začeli s programom, ki smo ga v naslednjih letih popolnoma 'osamosvojili'. Trenutno je tako, da praktično vsi prejemniki pljuč organ prejmejo pravočasno, čakalna doba je približno tri mesece. In rezultati so izjemno dobri, kajti po presaditvi pljuč na milijon prebivalcev smo med prvimi desetimi.

Nekoliko slabši so rezultati po številu presajenih organov na milijon prebivalcev pri jetrih, kjer so čakalni seznami še vedno prekratki. Ocenjujemo, da je to posledica epidemije COVID-19, ker se je takrat zaščitilo starejše in druge ranljivejše skupine, zato takrat niso toliko prihajali v bolnišnice. Zdaj je ta program v obujanju, na čakalne sezname se ponovno uvršča več pacientov, vendar višje številke pričakujemo šele v prihodnjih letih.

Pri transplantaciji ledvic je mogoče premalo informacij za vse bolnike, ki bi tak način zdravljenja potrebovali. Obstaja tudi dializno nadomestno zdravljenje, katerega rezultati pa niso popolnoma primerljivi s transplantacijo. Znano je, da transplantacija ledvice – predvsem od živega darovalca – prinese bistveno boljše rezultate. To pa je program, ki je pri nas izjemno majhen, kajti na leto presadimo do dve ledvici, ki ju prejmemo od živega darovalca, ves ostali program pa temelji na ledvicah, pridobljenih po možganski smrti.

In čeprav je podatek glede možnosti darovanja ledvice živega darovalca znan, pa vendarle velja opozoriti, da v tem primeru pride v poštev le darovanje bližnjih, svojcev ...

Tudi v primeru takšnega darovanja je regulativa zelo stroga. Končni postopek mora odobriti etična komisija za presaditve; presaditev je dopustna le pri znani osebi, s katero si sorodstveno ali čustveno povezan. Absolutno nadzorujemo vse možnosti zlorabe na tem področju, navsezadnje je Slovenija tudi ena od prvih podpisnic ratifikacije konvencije proti trgovanju. 

Na naši spletni strani pa imamo omogočeno tudi javljanje vseh dogodkov, ki bi nakazovali možnost kaznivega dejanja. Trgovine z organi v Sloveniji ni bilo in je ne bo. Slovenija-transplant je namreč tudi institucija, ki vodi seznam vseh darovanih in vseh presajenih organov; imamo natančen sistem kakovosti, sledljivosti in varnosti, s katerim preprečujemo vse neljube dogodke.

Kakšni pa so, po zdaj že dolgoletni dejavnosti Slovenija-transplanta, po vpetosti velikega nabora strokovnjakov v to dejavnost, občutki ob vseh dosežkih – poleg upanja, da se udejanjijo tudi vsi izzivi, ki so vendarle še pred vami?

Občutki so za zdaj izjemno dobri. Zavedamo se sicer vseh pretresov v zdravstvu, vendar upamo, da nam bo uspelo zadržati te izjemne ljudi; v celotni nacionalni donorski mreži so to namreč ključne osebe, ki vzdržujejo program na tako visoki ravni. 

In upamo, da nam bo v prihodnjih letih uspelo program razširiti do te mere, da bomo čim bolj težili k samozadostnosti.

​