Kako pa je z zaščito pred, denimo, noricami ali ošpicami? Nosečnic se s cepivi, ki preprečijo nastanek teh obolenj, ne sme cepiti, kajti v tem primeru ne gre za tako imenovana mrtva cepiva, ampak za živa cepiva, v katerih so oslabljeni mikrobi oziroma virusi. Ta cepiva sicer pri zdravemu človeku ne morejo sprožiti nastanka bolezni, obstaja pa minimalna možnost za nastanek okužbe pri še nerojenem otroku. Zato v takem primeru stroka svetuje, naj ženska, ki načrtuje zanositev, sebe in malčka s cepljenjem zaščiti najmanj štiri tedne pred zanositvijo.
Od letos je tudi pri nas za otroke na voljo cepljenje proti noricam, ki je priporočeno, ne obvezno (enak »status« imajo tudi cepljenja proti humanemu papiloma virusu, klopnemu meningoencefalitisu in pnevmokoknim okužbam), izvajali pa ga bodo v sklopu obveznega cepljenja otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Če ženska za noricami zboli med nosečnostjo, prebolevanje noric, ki že tako ali tako pri odraslih poteka v težji obliki, lahko povzroči zaplete; poveča se tveganje za spontani splav, pride lahko do sindroma prirojenih noric (hude telesne okvare, prizadetost kože, duševna zaostalost, visok delež umrljivosti) ali hude okužbe pri novorojenčku. Da bi to možnost preprečile, ženskam, ki še niso prebolele noric, svetujejo zaščito s cepljenjem – vendar pred zanositvijo.
Norice
Od letos je tudi pri nas za otroke na voljo cepljenje proti noricam, ki je priporočeno, ne obvezno (enak »status« imajo tudi cepljenja proti humanemu papiloma virusu, klopnemu meningoencefalitisu in pnevmokoknim okužbam), izvajali pa ga bodo v sklopu obveznega cepljenja otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Ker je za nosečnice to cepljenje odsvetovano, naj bi ženske, ki noric še niso prebolele, s cepljenjem pred hudim potekom te bolezni sebe in plod oziroma novorojenčka zaščitile prej, preden zanosijo.
Gripa
Če za gripo zboli nosečnica, pri prebolevanju bolezni pogosteje pride do zapletov, potek bolezni je težji, pogosteje je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Težko prebolevanje gripe lahko vpliva tudi na prezgodnji porod, težek potek poroda in morebitne zaplete, pogosteje je porodna teža novorojenčka nižja. Zato je cepljenje, ki zagotavlja varnost tako mamici kot plodu, priporočljivo in varno – v vseh obdobjih nosečnosti.
Za nosečnice je priporočljivo, da se s cepljenjem zaščitijo pred začetkom sezone gripe. Ta se je letos že začela, vendar je cepljenje še vedno smiselno, saj naj bi zbolevnost za gripo vrh dosegla šele čez nekaj tednov.
S cepljenjem se tako pridobljena imunost nosečnice prenese tudi na otroka, ki je na ta način pred zapleti, ki jih lahko povzroči gripa, zaščiten v prvih šestih mesecih življenja.
Če nosečnica zboli za gripo, je potek bolezni pogosteje težji, kar lahko vpliva na prezgodnji porod, na težek potek poroda in morebitne zaplete, pogosteje je porodna teža novorojenčka nižja. Zato je cepljenje, ki zagotavlja varnost tako mamici kot plodu, priporočljivo in varno – v vseh obdobjih nosečnosti.
Respiratorni sincicijski virus (RSV)
Respiratorni sincicijski virus je med pogostejšimi povzročitelji okužb dihal v vseh starostnih obdobjih. Te okužbe imajo najtežji potek pri malčkih in pri starejših; RSV pri najmlajših povzroča hude okužbe, ki v spodnjih dihalih zakrivijo vnetje najmanjših dihalnih poti spodnjih dihal (akutni bronhiolitis) ali vodijo v nastanek pljučnice. V prvem letu starosti se s tem virusom okužita dve tretjini malčkov, pred pihanjem tretje svečke na torti pa se z RSV okuži že skorajda vsak otrok.
Tveganje za težji potek bolezni po okužbi z RSV imajo predvsem tisti malčki, ki so bili rojeni prezgodaj, otroci s katerim od kroničnih obolenj ali s težjo obliko prirojene srčne napake; zanje je na voljo tudi zaščita s humanimi monoklonskimi protitelesi, ki jih obvarujejo pred okužbami z RSV.
Če se nosečnica odloči za zaščito s cepljenjem, se na ta način pomembno zmanjša tveganje, da bi se z RSV okužil dojenček in posledično preboleval težko obliko bronhiolitisa, zaradi katere bi najverjetneje potreboval zdravljenje v bolnišnici, izpostavljen pa bi bil tudi nastanku resnih zapletov. S cepljenjem se tveganje za hospitalizacijo zaradi zapletov po okužbi z RSV v prvih treh mesecih otrokovega življenja zmanjša za skoraj 70 odstotkov, v prvega pol leta za slabih 60 odstotkov. Podatki kažejo, da se je po začetku cepljenja nosečnic proti RSV pojavnost hude oblike bolezni v prvem trimesečju življenja zmanjšalo za 82 odstotkov, v prvega pol leta pa za 69 odstotkov; zaščita ostane večja tudi po šestih mesecih otrokove starosti.
Pred dvema letoma sta bili registrirani dve cepivi, namenjeni zaščiti pred okužbo spodnjih dihal z respiratornim sincicijskim virusom; cepivi sta namenjeni starejšim od 60 let, eno od njiju pa lahko (s cepljenjem nosečnic) zaščiti dojenčka v prvih mesecih življenja.
Cepljenje nosečnic proti RSV, ki je priporočeno od 24. do vključno 36. tedna nosečnosti, je mogoče opraviti bodisi pri osebnem zdravniku bodisi pri ginekologu, lahko pa tudi v zdravstveno-domskih ambulantah za cepljenje ali v ambulanti za cepljenje, ki deluje v sklopu NIJZ. Stroški cepljenja so kriti iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Če se nosečnica odloči za zaščito s cepljenjem, se na ta način pomembno zmanjša tveganje, da bi se z RSV okužil dojenček in posledično preboleval težko obliko bronhiolitisa, zaradi katere bi najverjetneje potreboval zdravljenje v bolnišnici, izpostavljen pa bi bil tudi nastanku resnih zapletov. Cepljenje nosečnic proti respiratornemu sincicijskemu virusu je priporočeno od 24. do vključno 36. tedna nosečnosti.
Oslovski kašelj
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bakterijska okužba dihal, ki povzroča hude napade kašlja in najbolj prizadene najmlajše, ki potem, ko zbolijo, nemalokrat sploh ne kašljajo, ampak pomodrijo, ker ne dobijo dovolj kisika, njihovo dihanje se (lahko) ustavi.
Tudi sicer velja, da so dojenčki pri tej nalezljivi okužbi dihal najbolj izpostavljeni zapletom, ki imajo širok razpon: od težav z dihanjem do vročinskih krčev, od bakterijske pljučnice do možganskih krvavitev, od sesedanja pljuč oziroma tako imenovanega pnevmotoraksa do posledic nenehnega, zaradi hudega kašlja povečanega pritiska v trebušni votlini in posledičnega nastanka bodisi popkovne kile bodisi uhajanja črevesja skozi danko. Poleg tega lahko zmanjšan dotok kisika v možgane, vključno s krvavitvami, ki nastanejo zaradi kašlja, povzroči trajne okvare možganov, lahko se pojavita tudi ohromelost ali duševna zaostalost.
V najhujšem primeru je lahko ogroženo dojenčkovo življenje, kajti najtežji potek bolezni in tudi največji delež umrljivosti sta zabeležena prav pri malčkih, mlajših od pol leta.
Pri oslovskem kašlju se bolezenski znaki začnejo kazati šele dober teden po okužbi; najprej so podobni prehladu (rahlo povišana telesna temperatura, izcedek iz nosu in iz oči, blag kašelj, ki ni stalno prisoten), sčasoma pa pokašljevanje preide v res hude, rafalne napade kašlja, po katerih oboleli poskuša priti k sebi z globokim vdihom, ki je slišati podoben oslovskemu riganju. Bolezen, ki obolelega zelo izčrpa, se nemalokrat vleče dolgo, od poldrugega do poltretjega meseca.
Tudi pri oslovskem kašlju najboljšo zaščito pred obolenjem predstavlja cepljenje, ki spada v sklop obvezne tovrstne zaščite otrok, vendar malčka lahko s cepljenjem zavarujejo šele v starosti treh mesecev. Zato je to cepljenje zelo priporočljivo za nosečnice, saj na ta način pred boleznijo zavarujejo novorojenčka; v telesu nosečnice namreč po prejetju cepiva v telesu nastanejo protitelesa, ki se prek posteljice prenesejo na plod.
Cepljenje nosečnice se priporoča po 24. tednu nosečnosti – četudi je bila bodoča mamica morda v preteklosti že cepljena proti oslovskemu kašlju ali če ga je že prebolela, kajti zaščita, nastala po cepljenju ali po preboleli bolezni, ni trajna. Ob tem velja omeniti, da cepivo, ki bi zaščitilo zgolj pred oslovskim kašljem, ne obstaja, zato nosečnica prejme kombinirano cepivo, ki njo in pričakovanega malčka zaščiti tudi pred davico in tetanusom.
Cepivo je varno tako za nosečnico kot za plod. Za zaščito s cepljenjem se lahko odločijo tudi nosečnice, ki bodo malčka dojile; na ta način gre pravzaprav za dvojno dobrobit, saj dojenček protitelesa in s tem dodatno zaščito pred oslovskim kašljem dobiva še z maminim mlekom.
Cepljenje nosečnic je brezplačno, izvedejo ga v ambulanti osebnega zdravnika ali izbranega ginekologa. Poveden pa je podatek, da se pri nas za tovrstno zaščito odloči res majhen, niti 10-odstotni delež nosečnic.
Obstajajo pa precejšnje razlike med različnimi deli Slovenije, ki so pogojene tudi z angažmajem posameznih timov.
Tako, denimo, v Zdravstvenem domu Domžale precepljenost nosečnic za približno 6-krat presega slovensko povprečje. To je, kot izpostavlja ginekologinja tamkajšnjega dispanzerja za ženske dr. Karmen Marinšek Marković, rezultat usmerjenega, aktivnega ozaveščanja nosečnic, ki jim zagotovijo vse informacije o cepljenju ter odgovorijo na vse dileme in vprašanja o tveganjih, bolezni in preventivi. Cepljenja proti oslovskemu kašlju pa ne omogočajo oziroma priporočajo le nosečnicam, ampak tudi vsem, ki zaradi stika z dojenčkom želijo poskrbeti za njegovo varnost, najsi bodo to očetje ali drugi bližnji.
Pri oslovskem kašlju so dojenčki najbolj izpostavljeni zapletom, ki imajo širok razpon: od težav z dihanjem do vročinskih krčev, od bakterijske pljučnice do možganskih krvavitev, od sesedanja pljuč oziroma tako imenovanega pnevmotoraksa do posledic nenehnega, zaradi hudega kašlja povečanega pritiska v trebušni votlini in posledičnega nastanka bodisi popkovne kile bodisi uhajanja črevesja skozi danko. Poleg tega lahko zmanjšan dotok kisika v možgane, vključno s krvavitvami, ki nastanejo zaradi kašlja, povzroči trajne okvare možganov, lahko se pojavita tudi ohromelost ali duševna zaostalost. Cepljenje nosečnice se priporoča po 24. tednu nosečnosti; v njenem telesu nastanejo protitelesa, ki se prek posteljice prenesejo na plod.
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
