Pojavnost raka trebušne slinavke se povečuje – in kljub temu, da se je pri večini rakov po zaslugi znanstvenih dognanj in novih možnosti zdravljenja stopnja preživetja v zadnjih štirih desetletjih opazno povečala, pa pri raku pankreasa še ni tako. Petletno preživetje od postavitve diagnoze zabeležijo pri približno 9-odstotnem deležu obolelih. Zato je pri tej bolezni še toliko bolj kot pri drugih pomembno poznavanje simptomov bolezni in pravočasno oziroma takojšnje ukrepanje, kajti najnovejši podatki državnega registra raka kažejo, da se je v zadnjem desetletju zbolevnost za tem rakom povečala za 60 odstotkov in še narašča.

Ključni momenti pri prepoznavi in premagovanju te hude bolezni

Ob svetovnem dnevu, namenjenem ozaveščanju o tem raku, ki ga po vsem svetu obeležijo tretji četrtek v novembru, mesta in njihove znamenitosti zažarijo v vijolični barvi, v podporo čim hitrejšemu odkrivanju, diagnostiki in čim učinkovitejšemu zdravljenju te bolezni – pa tudi v podporo vsem, ki to bolezen premagujejo. V tem kontekstu dve ključni instituciji, ki pomagata obolelim in njihovim bližnjim pri soočanju z diagnozo, zdravljenju, rehabilitaciji in okrevanju – Onkološki inštitut Ljubljana in združenje bolnikov Europacolon – vedno znova izpostavljata ključne momente pri prepoznavi in premagovanju te hude bolezni.

Predsednica združenja Ivka Glas že leta opozarja na nujnost poznavanja simptomov raka trebušne slinavke, »če želimo bolezen odkrivati v zgodnejših stadijih, ko so možnosti za ozdravitev večje oziroma boljše. Le tako bo mogoče s hitro diagnostiko omogočiti čimprejšnji začetek zdravljenja – kirurškega, sistemskega ali kombinacijo obojega – in tako postopoma, z majhnimi koraki, vendarle beležiti višji odstotek petletnega preživetja teh bolnikov.«

Ob tem predsednica združenja, v sklopu katerega zagotavljajo pomoč in podporo bolnikom z raki prebavil, opozori tudi na nevzdržne razmere za zdravljenje, ki s povečevanjem prostorske stiske zaradi zastojev pri sicer že zagotovljeni širitvi inštituta otežujejo izvedbo postopkov zdravljenja tako z vidika pacientov kot zaposlenih. Čeprav po oceni Ivke Glas takšno stanje ne vpliva na kakovost obravnave bolnikov, pa poziva investitorja (ministrstvo za zdravje oziroma vlado) k čimprejšnji zagotovitvi finančnih sredstev za dokončanje načrtovane naložbe, saj bo to »prispevalo k izboljšanju delovnega okolja zaposlenih, s tem pa tudi k bolj kakovostni in varni obravnavi onkoloških bolnikov«.

Bolnike z rakom trebušne slinavke bi morali odkrivati, ko je bolezen še ozdravljiva, zdravljenje krajše in za bolnika lažje

Pri zdravljenju raka trebušne slinavke se po strokovni plati skriva nemalo izzivov. Kot sporočajo z onkološkega inštituta, je »spodbudno, da se pri obravnavi bolnikov z rakom trebušne slinavke uvajajo številna nova zdravljenja, med drugim tudi imunoterapija in stereotaktično obsevanje. Zelo pomembno pa je, da mora biti vsak bolnik pred začetkom zdravljenja predstavljen na multidisciplinarnem konziliju, na katerem skupina različnih strokovnjakov predlaga najbolj optimalno zdravljenje za vsakega posameznega bolnika.«

Možnost za daljše preživetje ali za ozdravitev imajo pri raku pankreasa bolniki, pri katerih je bolezen odkrita v zgodnjem stadiju. V zgodnjem stadiju je namreč še čas za učinkovito kirurško zdravljenje.

Da bi bila bolezen v čim več primerih odkrita čim hitreje, pa je, kot poudarja tudi strokovna direktorica onkološkega inštituta prof. dr. Janja Ocvirk, specialistka interne medicine in internistične onkologije, izjemno pomembno poznavanje simptomov in čim zgodnejša prepoznava te bolezni. 

Če ima nekdo več kot dva tedna dolgotrajnejše bolečine bodisi v žlički bodisi sredi hrbta, med lopaticama (nekatere obolele tarejo bolečine na obeh mestih hkrati), če se ne počuti dobro, mu je slabo, brez razloga hujša, ima porumenelo kožo ali sluznice, svetlo barvo blata in zelo temen urin, mora nujno k osebnemu zdravniku, ki bo z odločitvijo za usmerjene preiskave pospešil postavitev diagnoze in omogočil pravočasni začetek zdravljenja.

Žal pa se to tudi danes, kljub dolgoletnemu ozaveščanju o simptomih te resne bolezni in nujnosti takojšnjega ukrepanja, ne zgodi vedno. Včasih oboleli simptomom ne pripisujejo pozornosti in odlašajo z odhodom k zdravniku, včasih obupajo nad dolgimi čakalnimi dobami za preiskave, ki omogočajo nadaljnjo diagnostiko, spet drugič preiskava ni optimalna ali pa je za ukrepanje preprosto prepozno.

»Eden od razlogov, da pri večini bolnikov bolezen odkrijemo v napredovalih stadijih, je zagotovo nezadostno poznavanje simptomov raka trebušne slinavke. Zato se pridružujemo prizadevanjem, da bi bolnike z rakom trebušne slinavke odkrivali v stadijih, ko je bolezen še ozdravljiva, zdravljenje krajše in za bolnika lažje, predvsem pa preživetje daljše,« poudarja prof. dr. Janja Ocvirk.

Pot do diagnoze bo treba izboljšati

Pot do diagnoze ni preprosta – ne z vidika obolelih pa tudi z zornega kota zdravnikov ne. Trebušna slinavka oziroma pankreas namreč leži globoko v trebušni votlini, zato trebušne slinavke z ultrazvokom kot najbolje dostopno in povsem neinvazivno preiskavo praviloma ni mogoče dovolj dobro videti. Bistveno natančnejše so preiskave z računalniško tomografijo (CT) ali z endoskopskim ultrazvokom, za katere pa so po drugi strani čakalne dobe dolge – bistveno daljše, kot za ultrazvočne preiskave.

To je hiba sistema javnega zdravstva, ki jo bo treba odpraviti, vendar se saniranje neustreznih pogojev za zdravljenje pri nas odvija vse prepočasi. 

In to občutijo tudi bolniki, ki takrat, ko spregovorijo o svojih izkušnjah med zdravljenjem, in preizkušnjah, ki so jim pri tem izpostavljeni, opozarjajo na nujnost ureditve razmer na vseh ravneh – da bodo te takšne, v kakršnih obolelim ne bo odvzeto človeško dostojanstvo.

Simbolična fotografija: iStock; portreta: Diana Zajec

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.