Rak trebušne slinavke je bolezen, pri kateri je pet let po postavitvi diagnoze delež preživetja zgolj 5-odstoten, medtem ko je, na primer, pri raku na prsih danes že več kot 80-odstoten. Da bi spremenili to res skrb vzbujajočo statistiko, je treba izboljšati prepoznavnost znakov, s katerimi se začne napovedovati to resno obolenje.

Le tako bo mogoče doseči, da bodo čim več obolelih začeli zdraviti v zgodnji fazi, ko je raka trebušne slinavke še mogoče (o)zdraviti z operacijo.

Kot ob današnjem svetovnem dnevu raka trebušne slinavke (tega svet že tradicionalno obeležuje tretji četrtek v novembru) opozarjajo v slovenskem združenju EuropaColon, je res skrajni čas, da se ta ravna statistična črta, ki ponazarja bistveno prezgodaj ugasla življenja, preoblikuje v krivuljo navzgor – tako, da bo sčasoma vse več obolelim mogoče pomagati s pravočasnim kirurškim posegom in odstranitvijo majhnih tumorjev, ki se še niso razširili do velikih žil v okolici trebušne slinavke. 

Zdaj je namreč operacija izvedljiva zgolj pri 20 odstotkih obolelih, medtem ko je pri vseh ostalih pri postavitvi diagnoze bolezen že preveč napredovala in tovrstno zdravljenje ne pride več v poštev. 

Kako torej ukrepati? Nujno je pravočasno prepoznavanje simptomov – in pri tem vsak posameznik lahko naredi največ (zase), saj pozna svoje telo in lahko najhitreje zazna nova, neobičajna sporočila, ki mu jih pošilja organizem. Kakšni so ti signali pri raku pankreasa, kako simptome prepoznati kot opozorilo, po katerem se je treba temeljito in predvsem pospešeno posvetovati z osebnim zdravnikom, ki mora prav tako ukrepati?

Temen urin, nenadno izgubljanje teže, bolečina v žlički ali hrbtu, anksioznost ...

Najbolj značilni, a še vedno tako rekoč spregledani znaki te resne bolezni so: nenadno slabo počutje, ki ne poneha, izrazito temen urin, svetlo, skoraj sivo blato, naglo nenamerno izgubljanje telesne teže, splošna oslabelost, anksioznost, bolečine. 

Pri tumorjih, ki se skrivajo v glavi trebušne slinavke, se bolečina ponavadi pojavi kmalu po obroku, v zgornjem delu trebuha pod žličko in lahko izžareva pod rebrni lok, levo lopatico in v hrbet, medtem ko pri tumorjih v predelu trupa in repa pankreasa bolečina izžareva v hrbet in pod levi rebrni lok. Porumenelost kože ali tako imenovana tiha zlatenica nastane razmeroma pozno, zaradi pritiska raka na žolčevod, ki poteka skozi trebušno slinavko. Redki bolezenski znaki so slabost, driska ali zaprtje, krvavitev v prebavila.

Bolezen pogosto odkrijejo ortopedi

Bolečina v hrbtu je zavajajoča, saj marsikdo predvideva, da so se težave pojavile bodisi zaradi pretegnjenih mišic pri vadbi bodisi zaradi neustrezne vzmetnice. Zato, kot opozarjajo pri omenjenem združenju, oboleli pogosto poišče pomoč pri ortopedu, vmes, ko je še v čakalni vrsti, pa si pri premagovanju bolečin pomaga s protibolečinskimi ukrepi in zdravili. 

Nasploh velja, da te vrste raka pogosto odkrijejo prav ortopedi, pri slikanju hrbtenice z računalniško tomografijo (CT). 

Z ultrazvokom, ki je sicer najlaže dostopna in povsem neinvazivna preiskava, je spremembe v trebušni slinavki, ki leži globoko v trebušni votlini in je kot taka slabo vidna, bistveno teže zaznati. Ultrazvok tako ne pokaže približno četrtine teh rakov, predvsem tistih, ki so še v zgodnji fazi razvoja. 

Zato je pri sumu na tumor treba narediti večrezinsko računalniško tomografijo (CT) ali magnetno-resonančno tomografijo (MRI). Z endoskopskim ultrazvokom pa je mogoče dodatno preiskati in opredeliti manjše tumorje in narediti biopsijo pred morebitno operacijo.​

​​

Najbolj ogroženi vsake pol leta na ultrazvočni pregled trebuha

Kdo je najbolj ogrožen, da zboli za rakom trebušne slinavke? Kadilci po 50. letu starosti; med dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek bolezni, so tudi kronično vnetje trebušne slinavke, debelost, sladkorna bolezen, nastala po srečanju z abrahamom, pa tudi nekatere dedno pogojene bolezni, med drugim cistična fibroza, rak dojk, rak debelega črevesja in nekatere predrakave spremembe (mucinozne ciste in intraduktalna papilarna mucinozna neoplazija).

Kot poudarja prof. dr. Borut Štabuc, predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo ljubljanskega UKC, naj bi bolniki, ki so najbolj ogroženi, pogosto hodili na preglede, predvsem pa naj bi jim vsakih šest mesecev naredili ultrazvočno preiskavo trebuha. 

Profesor Štabuc je med drugim napisal poučno poljudno knjižico o raku trebušne slinavke z naslovom »Kaj mora vsakdo vedeti o tej bolezni«. To je v želji, da bi se tudi pri nas povečala ozaveščenost o tem obolenju, ki v zadnjem času narašča tudi med ljudmi, ki živijo zdravo, izdalo Društvo onkoloških bolnikov Slovenije.

Slovenija sicer spada med države z največjo pojavnostjo raka trebušne slinavke, bolezni, ki se najpogosteje pojavi po 60. letu starosti. Pojavnost tega obolenja v Evropi narašča, v zadnjih desetih letih se je število zbolelih podvojilo.